Etika zdravilcev/naivnost klientov

[strelka]

Ja a to ni očitno kar pišem v vseh temah tukaj na forumu pacient…nisem medicinar , nisem zdravilec ….sem lahko tudi uporabnik vaših storitev.

Sem prav tako uporabnik uradne medicine kot tudi uporabnik alternative. Ker to tudi delam …

Torej …sem lahko tudi človek , ki lahko leti kot posrani k uradni medicini….z razliko , da od alternative ne zahtevam čudežev.

in govorim iz te pozicije …ampak se pa trudim , da bi razumela tudi vašo …

Robert, drugače pa hvala za tvoje stališče…nisem hotela prizadeti, (pa zgleda, da pa mogoče sem)…nikogar.

strelka2012-08-13 22:01:23

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Irena]

Zdravo vsem

http://www.slovenskenovice.si/novice/za-1000-evrov-bi-zdravila-še-avtista

Verjetno bo čez čas na navedenem naslovu dosegljiv današnji članek v Slovenskih novicah na strani 2. V njem novinarka M.K. nadaljuje z opisom dogodka, ki je izhodišče te teme.

V posebnem okvirčku pa piše:

_______________________________________________________________________________________________________

Kako izbrati pravega zdravilca?

Na spletni strani Tadeja Pretnerja s šole za bioenergoterapevte, se je po objavi članka o pokojnem Ž.N. odprla zanimiva debata, kjer smo našli tudi nekaj nasvetov, na kaj morate biti pozorni, če se odločite za pomoč z zdravljenjem bioterapevta:

“Prej se je treba vprašati, ali se je bioterapevt ustrezno izšolal za tisto, kar dela oziroma ali zdravi po preverjenih in učinkovitih metodah.

Vsak bioterapevt mora imeti več metod zdravljenja, ki jih uspešno in smiselno kombinira med seboj in ne prisega le na eno, saj univerzalne metode, ki bi bila primerna za vsako vrsto bolezni, ni.

Bioterapevt ne udriha čez uradno medicino, temveč le nevtralno opozori na določene vidike, pri čemer pusti klientu svobodno voljo, da se sam odloči, kako se bo zdravil, če se sploh bo.

Bioterapevt pošteno zaračunava svoje storitve po vnaprej izdelanem realnem ceniku in nič ne obljublja, temveč pove, da le sodeluje pri zdravljenju, odgovornost za (o)zdravljenje pa leži na klientu samem.”

______________________________________________________________________________________________________

Kaj pravite o posameznih postavkah? Bi še kaj dodali?

Lp, Irena

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Kaže, da smo z debato, ki jo je odprl Tadej vendarle dosegli željeni učinek, nad čimer sem izjemno (pozitivno) presenečen, saj si nisem mislil, da bo debata dobila širše posledice in se prenesla tudi na tiskani medij, kot so Slovenske novice. Ob takšnem sodelovanju in medijski podpori ter jasno izraženih stališčih znotraj “ceha” LAHKO tudi posamezniki in skupina kot celota vplivamo, da se zaščiti dobro ime dejavnosti ter obenem poskrbi, da se neetični in nekompetentni posamezniki med nami izločijo, saj menim, da jim ni mesta na tako občutljivem področju kot je zdraviteljstvo.

Na tem mestu izražam zahvalo novinarki in vsej uredniški ekipi slovenskih novic, da so objavili te nasvete glede izbire bioterapevta, saj verjamem, da bo lahko marsikomu pomagalo, da svoje zdravje zaupa kompetentnim posameznikom, ki na področju alternative delujejo etično, strokovno in pošteno.

Lepo je če deliš

[mimoidoci]

Na ta forum sem prišel iz radovednosti. V današnjem (hmm, včerajšnjem) nadaljevanju zgodbe v Slovenskih novicah o zdravilki, ki…, me je namreč pritegnila informacija o zanimivi debati, ki naj bi se na tem forumu odvila po objavi prvega članka.

Osebno menim, da je le na podlagi obeh člankov v časopisu v konkretnem primeru težko soditi o etiki zdravilcev, oziroma naivnosti klientov. Težko zato, ker sploh ne vemo kaj so se pokojni in zdravilka, oziroma ‘zdravilka’, dogovorili. Poznamo le zgodbo mame, ki ji je umrl otrok, oziroma njeno interpretacijo resnice. Ne dvomim, da je novinarjem vse predstavila tako, kot je sama doživela, sem pa skeptičen, če lahko le na podlagi njenega dojemanja zdravilko/’zdravilko’ razglasimo za nategovalko in njenega sina za naivnega. Tudi zato, ker mama sama pove, da je sinu le dala izposojeni denar, sin pa je svojo zadnjo ‘rešilno bilko’ iskal (in se dogovarjal) sam. Zakaj že? Zdravilka namreč molči (kar sploh ni slabo), njen ‘klient’ pa žal tudi (pa ne zaradi njenih SMS sporočil).

Ja, če sledim zgodbi, ki jo je želel prodati časopis – otroku, ki mu ni več pomoči, na koncu pristavijo svoj lonček še vsi mogoči šarlatani – sem ogorčen. Ogorčen, dokler je namen ‘zdravilcev’ umirajočemu le izpuliti denar iz denarnice. Takih ‘zdravilcev’ denarnic je nešteto – od prodajalcev cvetja/vencev, sveč, krst/žar, maš, petja… Vsi vedo, da je denarnica ‘naivnih’ klientov ob rojstvu, poroki in smrti najbolj odprta. Pa lahko res trdimo, da je neka ‘zdravilka’ nategnila naivnega klienta? Tudi sam sem bil šokiran, ko je tri dni po pogrebu moje babice zapiskal njen telefon in sem prebral sporočilo, da si lahko pride iskat novo zobno protezo (ki jo je, mimogrede, plačala vnaprej). Z malo sprenevedanja bi kakšen tabloidni časopis v času suhih krav z lahkoto objavil ‘zgodbo’ o ‘zobozdravniku’, ki je preko SMS sporočil pokojni babici belil zobe.

S svojim mnenjem ne želim odpirati tem kdo vse dandanes v dolini Šentflorjanski ‘zdravi’ in kaj bi kdo moral narediti, da bi bil red. Nisem zdravilec, vzpostavitev znosnega stanja pa je predvsem odgovornost le teh. Bi si pa drznil s svojim laičnim mnenjem dezniti v (ne)solidarnost med zdravilci. Ja, vem, ‘naj sosedu crkne krava’ je skoraj državna himna, vendar bi vseeno pričakoval malo več solidarnosti. Ne zaradi šarlatanov, ki praznijo denarnice, solidarnost bi pričakoval zato, ker imate ‘alternativni’ zdravilci večino pacientov, pardon, klientov, iz naslova neuspešnega delovanja družine, družbe, cerkve in zdravstva. Ste nekakšen HOSPIC družbe v kateri živimo. Vsaj malo bi se lahko zgledovali po ‘solidarnosti’ zdravnikov, ali vsaj njihovem molku ob napakah kolegov. Pa pri tem ne mislim molku v primerih kot je bil Nekrep, da ne bo pomote.

Ker nerad trošim besede, ki na koncu nimajo nobenega učinka, naj izzovem še zdravilko/’zdravilko’. Če bi v Slovenskih novicah o mojem delu pisali na tak način, kot so o njenem, bi:
– pošteno tožil svojce pokojnega zaradi klevetanja, ali,
– razkril vzroke za pokojnikovo bolezen (in posledično smrt).
V obeh primerih bi verjetno bila mama na koncu tiho.

Lahko pa, da se motim. :)

Lepo je če deliš

[strelka]

mimoidoci wrote:

Ja, če sledim zgodbi, ki jo je želel prodati časopis – otroku, ki mu ni več pomoči, na koncu pristavijo svoj lonček še vsi mogoči šarlatani – sem ogorčen. Ogorčen, dokler je namen ‘zdravilcev’ umirajočemu le izpuliti denar iz denarnice. Takih ‘zdravilcev’ denarnic je nešteto – od prodajalcev cvetja/vencev, sveč, krst/žar, maš, petja… Vsi vedo, da je denarnica ‘naivnih’ klientov ob rojstvu, poroki in smrti najbolj odprta.

Pa lahko res trdimo, da je neka ‘zdravilka’ nategnila naivnega klienta? Tudi sam sem bil šokiran, ko je tri dni po pogrebu moje babice zapiskal njen telefon in sem prebral sporočilo, da si lahko pride iskat novo zobno protezo (ki jo je, mimogrede, plačala vnaprej). Z malo sprenevedanja bi kakšen tabloidni časopis v času suhih krav z lahkoto objavil ‘zgodbo’ o ‘zobozdravniku’, ki je preko SMS sporočil pokojni babici belil zobe.

Lahko pa, da se motim. :)

Moje osebno mnenje je da je bilo dejanje nepošteno do klienta.

Ker sem prebrala tudi še zgodbo, ki je zapisana v včerajšnih novicah.

Zgodba podobna , le da bi se tukaj zdravil otrok avtist.

Zdravilka je denar v prvem priemru 1800 evrov sedaj vrnila, dotičnim sorodnikom.

Primerjava proteza -izdelava-obvestilo, in zdravljenje težkega bolnika se mi pa zdi neprimerna.

Kakor mi je pa znano …se tudi zobozdravstvene storitve ne plačujejo naprej ….

Torej ….

strelka2012-08-19 07:36:25

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Robert Zupančič]

mimoidoci wrote: Bi si pa drznil s svojim laičnim mnenjem dezniti v (ne)solidarnost med zdravilci. Ja, vem, ‘naj sosedu crkne krava’ je skoraj državna himna, vendar bi vseeno pričakoval malo več solidarnosti. Ne zaradi šarlatanov, ki praznijo denarnice, solidarnost bi pričakoval zato, ker imate ‘alternativni’ zdravilci večino pacientov, pardon, klientov, iz naslova neuspešnega delovanja družine, družbe, cerkve in zdravstva. Ste nekakšen HOSPIC družbe v kateri živimo. Vsaj malo bi se lahko zgledovali po ‘solidarnosti’ zdravnikov, ali vsaj njihovem molku ob napakah kolegov. Pa pri tem ne mislim molku v primerih kot je bil Nekrep, da ne bo pomote.

Alternativnega zdravljenja v tem kontekstu ni mogoče niti približno primerjati z uradno medicino, kjer je vzpostavljen izjemno močan, strukturiran sistem, ki sega celo v najvišje sfere politike in javnega življenja. Nekaj ključnih razlik je navedenih v nadaljevanju:
– za uradno medicino se sredstva (večinoma) prelivajo iz proračuna (torej plačujemo vsi državljani, tudi tisti, ki zdravnika od blizu ne vidijo več let), alternativci pa se financiramo iz naslova opravljenih storitev na temu področju;
– uradna medicina ima strukturiran sistem, ki je enoten na svetovni ravni, alternativna medicina pa je večinoma povsem individualna, nestrukturirana in brez jasnih zapisanih pravil. Zdravnik v Sloveniji ali zdravnik na Kajmanskih otokih bosta zdravila na enak način, kar za alternativce ni mogoče reči;
– zdravniški “ceh” je izjemno dobro organiziran v zbornice, alternativna veja pa česa takšnega nima, če pa že, je to zgolj na deklerativni ravni, torej bolj simbolično kot z nekim resničnim vplivom, saj je ponavadi vpis v takšne zbornice neobvezujoč in tudi članstvo majhno;
– uradna medicina je del družbenega sistema in kot taka tudi privilegirana, alternativna medicina pa je “spredalčkana” v profitno samostojno dejavnost, ki jo v osnovi regulira Zakon o gospodarskih družbah, zdravniška zbornica pa le v toliko, da bi na področju etike, usposobljenosti in kakovosti opravljenih storitev zagotavljali nek minimum, bistvo pa je, da se na ta način nadzoruje delo alternativcev in vpliva nanje, da ne bi kakorkoli ovirali dela uradne medicine, ko v zakonu zapišejo obvezo, da mora alternativni zdravilec svojega klienta jasno opozoriti na nevarnost zamujenega zdravljenja pri uradni medicini (obratno seveda to ne velja, čeprav je dokazano, da bi marsikatero bolezen lahko pozdravili izključno z alternativnimi metodami, pa jih na koncu ne moremo več, ker je alopatsko zdravljenje naredilo že preveč škode. To še posebej velja za nekatere oblike zdravljenja raka z konvencionalnimi metodami uradne medicine, kot je kemoterija in obsevanje, s katerim dolgoročno dokazano naredijo telesu več škode kot koristi);

Zgoraj je navedenih samo nekaj ključnih razlik, zaradi katerih resnično ne moremo enačiti uradne medicine in alternative. Delujeta po povsem drugačnih sistemih in imata povsem drugačno strukturo, kar pa ne pomeni, da ne moreta komplementarno delovati. Vendar pa je to že zgodba za katero drugo temo. Vsekakor klienti sami odločajo kako se bodo zdravili, če se sploh bodo zdravili.

Zaradi navedenih vzrokov in pa predvsem zaradi dejstva, da je alternativna medicina že v osnovi stigmatizirana in prikazana v negativni konotaciji (zamerki tega segajo še v nekdanjo državo), kar za uradno medicino seveda ne velja, je “obveza” alternativcev, da sami “naredijo red” v svojih vrstah in na različne načine (tudi z javnimi pozivi in medijskimi objavami) vplivajo na čiščenje znotraj “ceha”. Drugače ne gre. Tudi prav je tako, saj alternativci ne želimo biti podobni uradni medicini, ki tako kot katoliška cerkev, zna dobro vso “svinjarijo” v lastnih vrstah pomesti pod preprogo… Alternativci pač nismo nedotakljivi samooklicani “bogovi v belem”, ki imajo vsakega 10. v mesecu (nadpovrečno) plačo ne glede na to, kaj in kako kakovostno so delali v preteklem mesecu. Alternativec si svoj “kruh” služi izključno z lastnimi rokami in kvaliteto storitev, ki jih izvaja, zato je neposredno odgovoren klientom in uspehu, ki ga pomaga doseči. To je tudi gonilna sila, ki poganja njegovo delo in zagotavlja prihodnji zaslužek. Torej je tu “boj za preživetje” neprimerno bolj zaostren in da, tudi podvržen vplivom tržnega gospodarstva, kamor sodi tudi vprašanje konkurence, kar je spet nekaj, kar v uradni medicini ne poznajo in se ne rabijo obremenjevati s tem. In ravno konkurenca je tisti regulator, ki na dolgi rok zagotavlja kvaliteto na področju alternativnega zdravljenja, saj na dolgi rok že sam trg izvrže tiste, ki niso kvalitetni in ne dosegajo ustreznih rezultatov.

Iz navedenega trdim, da alternativec s svojim poslanstvom izbere težjo pot, saj se mora boriti proti sistemu – beri uradni medicini, ki ga poskuša ves čas ovirati in šikanirati, poleg tega pa še s pastmi tržnega gospodarstva. Iz tega vidika bi bilo neprimerno lažje sedeti za knjigami, pridobiti diplomo in se po liniji najmanjšega odpora infiltrirati v dobro strukturiran in (zaenkrat še) varen sistem uradne medicine ter živeti relativno brezskrbno življenje. Vendar pa vprašajte vsakega pravega alternativca, če bi zamenjal, in boste slišali odločen “NE!” Vzrok? Vse pove že dejstvo, da niti en alternativec še ni “prebegnil” na stran uradne medicine, obratno pa se čedalje pogosteje dogaja, da se zdravniki in drugo zdravniško osebje seznanja in celo aktivno ukvarja z katero vejo alternativne medicine, kar je seveda za pozdravit.

Lepo je če deliš

[strelka]

Mislim , da razlike v zdravljenju sploh ne bi
smelo biti, kar si tiče odnosa pacient zdravnik , klient –zdravilec. Vsi, ki
zdravijo na drug način .(.rečmo na drugem nivoju ») ali pa uradna medicina , ki
na podlagi še videnega –se pravi izvidov zdravijo posledice.

In roko na srce ..uradna medicina , vezana na javna sredstva
, na kos , ki jim reže zavarovalnica ..tudi ne more , čeprav bi želela nudit to
kar bi lahko.

Pri alternativi npr. teh hakelcov naj ne bi bilo …zdravnik-zdravilec
si lahko vzame čas za pacienta , ga ne gleda kot pacienta , za katerega si
vzame pet minut ..ampak ga naj bi gledal celostno. Si vzame čas , ga posluša …

Zato smo mogoče ljudje na odnos zdravilec in bolnik še bolj
občutljivi.

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Avtor]

Prispevki