Etika zdravilcev/naivnost klientov

Forum Duhovnost Forumi Zdravje in alternativna medicina Etika zdravilcev/naivnost klientov

  • Avtor
    Prispevki
  • #16060
    ozelot
    Participant

    To da se ti strinjaš z Robertom mene pravzaprav nič ne moti. Vsak po svoje piše in vsak po svoje bere. In to kar je napisal on so neumnosti iz mojega stališča gledano ne iz njegovega.

    Ko sem omenil zdravo duhovnost sem mislil na živeti v miru s samim seboj. Tu se za moje pojme nahaja vir zdravja. In ja tudi poškodbe izhajajo iz strahu. Vse brez izjeme. Zato jest skoz trdim, da razne reklame na TV ko prikazujejo nesreče in vsa opozarjanja glede kakršnihkoli nevarnosti od nesreč do nezgod in bolezni med ljudmi ki ne zmorejo pozitivno procesirat tega povzroči še več teh nesreč. Sicer pa zakaj pa duhovnost nebi mogla odstopati od normale (zboleti) ? Zdrava duhovnost je tista ki te gradi bolna pa tista ki te ruši in pelje v bolezen- pogubo ne glede na to kaj je rekel omenjeni.

    Sicer sem tudi jaz razmišljal o definiciji zdravja ki jo tudi poznam ampak nisem hotel debate peljat v to smer ker mi je takoj prišlo na misel, da zdravega človeka sploh ni so le slabo pregledani. Če si jo ti nič hudega.

    ozelot2012-08-13 08:11:13

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #16061
    Robert Zupančič
    Participant

    Ozelot, Irena je zelo lepo povzela tisto, kar sem želel povedati, ko sem zapisal, naj zdravja iščejo ljudje že, ko so še zdravi. Nisem imel v mislih bioenergetskega ali kakšnega drugačnega konkretnega zdravljenja, pač pa “zdravljenje” psihe oz. psihosomatike. Kot je zapisala Irena in sledi tudi iz definicije WHO, zdravega človeka pravzaprav ni – tudi midva sva v tem smislu primerna za kakšno terapijo, verjemi! In jo tudi izvajava, kajne? Delava na sebi, se duhovno uravnovešava, skratka, skrbiva za pogoje, v katerihbo do bolezni prišlo zelo težko. In to je tisto, kar sem imel v mislih, ko sem pisal zgornje poste.

    Vsekakor so travmatologija in podobne veje medicine izjemen doprinos, saj ga ni alternativca, ki bo lahko pomagal nekomu, ki ima zlomljen ud ali je utrpel fizične poškodbe. Takrat je potrebna operacija, mavec in še kaj drugega. Govorili pa smo o boleznih, ne o poškodbah! Do poškodb pač pride in če bi ljudje po večini morali obiskovati zdravnike samo zaradi teh, bi bil tudi naš proračun bolj uravnovešen kot pa je sedaj, in se ne bi ves čas pogovarjali o grških in podobnih scenarijih. Samo preveri koliko milijonov EUR gre vsako leto iz proračuna samo za zdravstvo. Če bi bili ljudje bolj osveščeni in zavest višja, bi bilo bolezni dokazano precej manj, s tem pa tudi manj stroškov za zdravljenje bolezni, do katerih sploh ne bi prišlo, če bi bil to človekov življenjski projekt, ki bi ga udejanjal že od otroštva, za kar pa so odgovorni najprej starši, ki pa jih tudi njihovi starši niso učili nič o tem, kar pomeni, da je začaran krog hitro sklenjen. No, in ker si, Ozeot, nekaj “šimfal” čez Domančića (brez zamere, ampak ko boš pokazal toliko rezultatov iz prakse kot jih je on, lahko mirno govoriš čezenj, dotlej pa lahko pokažeš nekaj več spoštovanja, pa mi ni “na srcu zrasel”, ampak zdi se mi prav, da se mu prizna mesto, ki mu gre), bom pa sedaj citiral še pokojnega dr. Ruglja, ki je dejal, da “trem četrtinam Slovencev ne bi podelil licence za starševstvo, ker niso sposobni biti starši, saj so otroci patoloških staršev, ki potem rojevajo patološke otroke”. Torej, to je zdravljenje še zdravih ljudi, o katerem sem govoril. Tega pri nas kronično primanjkuje.

    Ne vem sicer zate, vendar pa se sam profesionalno ukvarjam z alternativo, kar pomeni, da od tega živim in stavim, da imam tedensko več opravka z “resničnimi” klienti s terena kot ti, pa lahko mirne vesti zapišem, da tako rekoč še nisem srečal človeka, ki bi se želel zdraviti samo alternativno, če pa se je že kje pojavil kakšen tak, sem ga zelo jasno opozoril na posledice zamujenega zdravljenja pri uradni medicini ter ga tudi napotil tja. Spomnim se sicer, da me je nekoč klical nek starejši moški z rakom na organih trebušne votline, če mu lahko pomagam, češ, da ne želi iti na operacijo, ki jo je imel naročeno za čez 14 dni. Kaj meniš, da sem odvrnil? Dejal sem mu, da vsekakor mora iti na operacijo, saj je sicer zdravniki ne bi predlagali, sam pa ga na tak način ne bom sprejel v delo, saj ne želim, da moralno ali kakršnokoli drugo odgovornost zvrača name. Ponudil sem mu bioterapevtsko pomoč po operaciji, pa se ni več oglasil… Torej so moje izkušnje s terena povsem drugačne od tvojih: ljudje naprej “kot posrani” letijo k zdravnikom, ko pa ti dvignejo roke, začnejo mrzlično 5 minut do dvanajstih iskati alternativce, ki naj bi postregli s kakšnim čudežem, ki bi “terminalca” spravil nazaj v življenje. NE GRE!!! Kolega je pred dvema mesecema začel delati na eni takšni klientki, ki je umrla še preden je dokončal 4-dnevni (!!!) cikel, nato pa so starši med drugim dejali naslednje: “Kljub izidu smo veseli, da smo se obrnili na Vas, da si ne bomo kdaj očitali, da nismo naredili vsega za njo.” Torej nekateri kličejo 5 minut pred dvanajsto tudi in predvsem zato, da si operejo vest, pa naj mi tukaj oprostijo vsi, ki so iz tega kroga ljudi izvzeti. Veš, psihologija bolanih ljudi in predvsem njihovih svojcev je izjemno kompleksna, spoznaš pa jo predvsem skozi (praktično) delo in ne skozi “flanc” ter branje knjig.

    Lepo je če deliš
    #16062
    ozelot
    Participant

    Ko praviš da imaš opravka z več klienti kot jaz… Jaz 5 let živim v ustanovi kjer je 65 klientov z vsemi mogočimi boleznimi razen AIDSa. Res vsemogoče. Od motnje v razvoju, do poškodbe glave,hrbtenjače, distofikov, živčnih ljudi, abstinentov,rakavih bolnikov, multiple,downovih..nekateri med njimi imajo več diagnoz hkrati kot so poškodba glave, epilepsija, hepatitis živčnost in prisilna abstinenca. Z njimi sem 24/7. Poslušam jih 24/7 gledam pa malo manj ker včasih poskušam spati med njimi. Tri izmene zdravstvenih delavcev dnevno se menjajo, grejo na dopuste, bolniške (pri nas imajo nekateri tudi po 47 dni dopusta zaradi težkih delovnih pogojev z težkimi bolniki) jest pa ostanem z njimi cel čas tudi ko sem bolan nimam pavze. Pravzaprav je težko opisat koliko stika imam z njimi. Takorekoč cel čas od družabnih zadev do poslavljanja od življenja. Ko eni umrejo čez dva dni pride drugi na njegovo mesto. Torej ne verjamem da imaš več opravka kot jaz. To je resnična resničnost. Ti pa lahko kadarkoli ugasneš telefon. Lahko celo zapreš firmo. Jaz tega ne morem. Pravzaprav je tako kot bi bil v vojni ali na kakem misijonu kjer ne kaže da se bo kdaj kaj spremenilo na bolje. Nebi mogel reči da poznam zdravnika ali zdravilca ki ima več opravka z pacienti kot jaz. Torej jaz lahko mirne vesti oporekam tvoji trditvi. Pa ne tekmujem.

    Pri Domančiču me zmoti to, da njegov tečaj lahko naredi vsaka mona in prodaja zdravje. Jih poznam nekaj ki jih za nebeno ceno ne bom izpostavljal za katere bi bilo bolje da nebi delali nič. Več koristi bi bilo od njih. Rugelj pa tudi trdi oziroma je trdil, da je vsak moški pijanec zaradi ženske. To je izjava prejšnjega tisočletja če mene vprašaš.

    Ti si pametno ravnal ko si omenjenemu bolniku svetoval naj gre operacijo. Verjetno si mu celo rešil življenje in hkrati si se izognil odgovornosti če bi šlo kaj po zlu. Spet si pa deloval v nasprotju s svojim sloganom ki ga imaš napisanega pod vsakim postom. Če nekaj verjameš potem tako je in ne more biti drugače. On je poskušal verjeti a ti si mu vcepil dvom. Vera v nekaj ima vse potrebne komponente za graditev realnosti. Od načrta do gradbenega materiala in izvajalca.

    Jaz še vedno nisem prepričan da mora človek ki se počuti v redu ki je v vorteksu lahko dalj časa razmišljati o zdravju ali o bolezni. Misel na eno gre z roko v roki z drugo stranjo. Torej ko razmišljaš o zdravju zna biti da sam sebe opomniš na bolezen kar pa ni nujno dobro. Prej nasprotno.

    Nikakor pa v nobenem primeru nočem izpodbijat tvojih izkušenj ker sem prepričan da veliko veš!

    ozelot2012-08-18 12:20:53

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #16064
    Robert Zupančič
    Participant

    ozelot wrote:
    Ti si pametno ravnal ko si omenjenemu bolniku svetoval naj gre operacijo. Verjetno si mu celo rešil življenje in hkrati si se izognil odgovornosti če bi šlo kaj po zlu. Spet si pa deloval v nasprotju s svojim sloganom ki ga imaš napisanega pod vsakim postom. Če nekaj verjameš potem tako je in ne more biti drugače. On je poskušal verjeti a ti si mu vcepil dvom. Vera v nekaj ima vse potrebne komponente za graditev realnosti. Od načrta do gradbenega materiala in izvajalca.

    Glej, izjava, ki jo imam pod vsakim postom vsekakor drži, sem prepričan, vendar pa ima vse svoje meje, saj veš. Terminalcu, ki je dejansko tik pred smrtjo, takšna izjava verjetno ne more več pomagati (prej nasprotno, saj je lahko celo žaljiva zanj), saj je za zdravljenje potreben čas. Poglej recimo Grabovio numerične kode: ženska iz Ljubljane je delala po teh kodah in si pozdravila vid iz minus 2 in ne nosi več očal. Vendar pa je za to potrebovala 6 mesecev! Terminalec tega časa nima, kajne? Spet nekje obstajajo dokumentirani primeri, da so ljudem zrastli tretji zobje! Čas, potreben za takšen “čudež”? 2-3 leta!!! Vidiš, spet govoriva o času, ki pa ga “terminalec” nima, kajne? Prepričanja in iz njih izhajajoči efekti vsekakor veljajo, tudi programiranje vesolja, vendar pa je za to potreben čas! Nekateri bolniki tega časa nimajo. Res da sem v postih zgoraj pisal o tem, da bi naj za zdravje delali še v času, ko smo zdravi (z delom na sebi, kar ne pomeni, da moraš delati iz strahu, da boš zbolel, saj lahko delaš na sebi tudi brez kakršnegakoli razmišljanja o bolezni, ki da te bo zadela), napisal pa sem tudi, da naj bi bolniki alternativce poiskali ČIM PREJ oz. TAKOJ za tem, ko izvedo diagnozo, ne 5 minut pred dvanajsto, ko zdravniki že dvignejo roke. Samo to očitam nekaterih ljudem, nič drugega. Ker, če se pravočasno loti zadev, se lahko marsikaj naredi, ko pa je prepozno, pa ti resnično ne more pomagati več niti “živ bog”, se strinjaš?

    ozelot wrote:
    Jaz še vedno nisem prepričan da mora človek ki se počuti v redu ki je v vorteksu lahko dalj časa razmišljati o zdravju ali o bolezni. Misel na eno gre z roko v roki z drugo stranjo. Torej ko razmišljaš o zdravju zna biti da sam sebe opomniš na bolezen kar pa ni nujno dobro. Prej nasprotno.

    Kot sem napisal, lahko delaš na sebi ne da bi ob tem razmišljal o bolezni oz. delaš iz zavesti, da se gradiš in dviguješ zavest, ne iz strahu pred boleznijo. Res da večina ljudi počne kar pač počne ravno iz prikritega strahu, da ne bi zboleli, kar prepoznaš s tem, ko takšnemu početju pravijo preventiva, mene pa nisi mogel nikjer slišati izreči te besede, ker je ideja delati na sebi v smislu dviga zavesti neprimerno več od zgolj preventive. In če deluješ “preventivno”, že padeš v kolesje programiranja iz strahu, ki nujno privede ravno do takšnega razultata, pred katerim želiš ubežati, o čemer je izjemno umetelno pisal Kojc v Učbeniku življenja. Kojc govori o življenjskem NAZORU. To je seveda nekaj svetlobnih let NAD preventivo, saj vključuje elemente uvida, spoznanja, dviga zavesti itd. Pravi: “Če pa pride človek kakorkoli do prepričanja, da se bo zgodilo nekaj nezaželenega (bolezen itd.), se njegov osebni interes temu upre, vzbudi se skrb za prihodnost (že Jezus je opozarjal: “Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec? Mt. 6:25, 27) in človek skuša s posegom svojega lastnega hotenja doseči zaželjeno. Tedaj hoče človek izsiliti zaželjeno (klienti od alternativca pričakujejo “čudeže” oz. poskušajo na tak način izsiliti zdravje, kot bi pritisnil na gumb), ker je prepričan, da se bo zgodilo nezaželjeno. POSLEDICA TEGA JE, DA NEZAŽELJENO RES PRIDE. Prav to, kar je hotel preprečiti, nastopi.

    Ljudje dandanes kot nori obsedeno kolesarijo, tečejo maratone, stari “osli” v različnih amaterskih športnih panogah poskušajo tekmovati s svojimi 20-letnimi sinovi, potem pa se čudijo, ko ga zadene kap! In ne samo to: vse to počnejo, kot rečejo sami, iz preventive, beri iz strahu pred boleznijo, posledice pa so ravno obratne, kot lahko tudi beremo zgoraj – ZBOLIJO! In potem se čudjo kako je to mogoče, ko pa so vendarle živeli tako zdravo in se trudili na vse kriplje. Nič ni pomagalo, saj so z vsemi temi aktivnostmi samo hranili svoj strah, beri prepričanje, da se bo zgodilo nezaželjeno, in se je tudi naposled zgodilo!

    To so izjemno težje zadeve in zahtevajo izjemno močno poglabljanje v materijo, da to DOJAMEŠ in PONOTRANJIŠ. Potem pa si na pravi poti ne glede na to kaj izvajaš poleg tega: meditacijo, proces prisotnosti, Theta healing itd. Ko imaš torej zgrajene temelje, je ostalo bolj ali manj nepomembno. Je le še tehnika, pri kateri pa je tako, da vsak izbere tisto, ki mu najbolj ustreza. Univerzalne, za vse dobre in učinkovite pa itak ni. Torej Ozelot, sva na istem bregu, ko rečeva, da ni dobro razmišljati o bolezni. Seveda ne! Delovati je treba predvsem iz sebe in zaradi sebe, ne iz strahu in prepričanja, da se bo sicer zgodilo nezaželjeno.

    Lepo je če deliš
    #16067
    ozelot
    Participant

    Se strinjam z skoraj vsem edin pri Grabovoiju bi dodal da se je izkazal ravno pri terminalcih. Ljudje ki niso imeli več upanja podprtega s strani zdravnikov so podporo temu in rešitev našli pri Grabovoiu. Nikoli ni prepozno je le pomanjkanje znanja in vere v uspeh. Bruno Groening bi se strinjal z mano. On je verjel, da se materija lahko spremeni. Bolno tkivo v zdravo v trenutkih. Svet je poln zgodb o čudežnih ozdravitvah ljudi ki so na koncu. : (Slobodan i skraćen prijevod, baziran na iscjeliteljskim iskustvima)

    “Kratko
    prije 2000.-te godine je Boris Orlov došao k meni…Jedan prijatelj
    …je bio učesnik u saobraćajnoj nesreći. Pri sudaru dvaju vozila, on je
    bio doslovno sprešan. Liječnici nisu davali nadu da će preživjeti.
    Nalazio se u bolnici na reanimaciji. Boris reče:
    “Mi smo zabranili
    isključivanje reanimacijskih aparata. Spasi Denisa, molim Te…Mi
    razumijemo da, nakon liječničkog iskaza, možemo samo čuda
    očekivati…Jednostavnije je nabrojiti što nije ozlijedjeno. Jetra je u
    jako lošem stanju, bubrezi gotovo da ne rade, rebra su polomljena,
    crijeva potrgana. Ovo bi se još moglo reparirati, ali postoji puno
    hematoma. Jedan jako ozbiljan hematom nastao je usljed udarca u glavu. I
    grlo je prerezano staklom. Liječnici su nabrojali ukupno sedam razloga
    zbog kojih bi Denis trebao ležati na groblju.”
    Slijedećeg dana,
    dakle, poveo sam sa sobom dvije djevojke iz Puškin – filijale moga
    centra (Napomena redakcije: radi se o iscjeliteljicama, jedna od njih je
    Petrova kćerka Nadežda)…Mi jurimo u Botkinovu bolnicu…Ulazimo u
    odjel…Liječnik, koji je Denisa operirao, je jako zbunjen. On ne
    razumije kako jedan akademik iz posve druge branše može biti od
    koristi…Ipak, daje nam bolnički mantil i dozvoljava nam nekoliko
    minuta se zadržati pored bolesničkog kreveta. Jedan šokirajući prizor!
    Izlazimo iz sobe, spuštamo se stepenicama…”Vidovnjakinje” stavljaju
    poveze na oči, kreću sa poslom. Mi promatramo energetiku. Srčana čakra
    je zatvorena, ostale gotovo ne pokazuju aktivnost, osim Muladchakra (1.
    čakra) u donjem trokutu snaga. Ona je crvena i još uvijek aktivna. Sve
    se sada usmjerava samo na nju. Iznad glave nalazi se violetna boja –
    znači da se energetika potpuno prekopčala na astralni nivo. Djevojke
    gledaju putem unutrašnjih vizija i pričaju mi što vide.
    Liječnik sluša o čakrama, energetici. On to ne podnosi. Njega interesira samo Soma (fizičko tijelo).
    “Pokušajte
    normalizirati rad jetre. Ako to ne uspijemo u naredna dva – tri dana,
    umrijet će. Dalje…,” nastavlja liječnik, “moramo uspostaviti rad bar
    jednog bubrega. Nećemo uspjeti, nemamo dovoljno vremena za to. Osim
    toga, debelo i tanko crijevo su u hematomima. Bolje reći – oba organa su
    jedan jedini hematom. Ako ne otklonimo hematome, umrijet će. Postoji,
    osim toga, jedan problem sa plućima – tamo počinje upalni proces, u
    blizini srca. I, postoji još jedan jako opasan hematom u glavi…Ako
    zaista vjerujete da ga možete spasiti, ako zaista razumijete što činite,
    ne usudjujem se ometati vas.”
    S tim riječima je liječnik napustio
    sobu. Dešavanje je za njega imalo jasan karakter šizofrenije. Djevojke –
    vidovnjakinje, s povezima na očima, koje, navodno, promatraju organe
    čovjeka, koji se nalazi iza debelih zidova reanimacijskog odjela…Kako
    to razumjeti? On je otišao, djevojke su nastavile svoj posao.
    Percepcija sa druge razine
    Djevojke,
    naravno, ne znaju ništa o medicini. Ali, njihov tajanstveni “pomagač”
    snalazi se na jako dobar način. On zna sve: kako su stanice izgradjene,
    kako se putem djelovanja na njih starta mehanizam regeneracije, kako se
    obnavljaju resursi organizma, kako otkloniti negativna djelovanja, kako
    korigirati informativni program održanja na životu i puno drugoga.
    Djevojke
    vide kroz ekran unutrašnjih vizija cijelu zastrašujuću sliku smoždenog
    Denisovog tijela. Jetra, bubrezi, crijeva, polomljena rebra, edeme u
    plućima, koji će uskoro dovesti do upale, one vide bijele “fleke” od
    grla do mozga. Posljednje ih posebno uznemirava. Usljed ozljede
    kapilarnih veza, stanice ne dobivaju hranu, one odumiru. Iza konture
    Denisovog tijela su dvije sjene, jedna bijela, poput nejasnih čovjekovih
    kontura i druga crna. Druga sjena desno je nešto viša od prve. Ovo
    simbolizira proces dekonstrukcije energetskih sistema organizma. Oni su
    “bez struje”, odvojeni od polja hrane, od strukture životnopodržavajućeg
    upravljanja organizmom. Denisova Svijest je potpuno ugašena. Ne želi
    podnositi bol, ne želi živjeti, ne zna čemu Denis treba živjeti. Može se
    reći, bez pretjerivanja, da je 99% mrtav. Samo aparati za reanimaciju,
    koji nisu iskopčani usljed Borisovog pritiska…drže Svijest prisilno u
    tijelu.
    Iscjeliteljski impulsi
    Za nas ovo znači, najprije Denisu
    vratiti životni smisao, cilj egzistencije, kako bi se sam borio za
    život. Kako to učiniti? Vidimo, u Denisovoj Svijesti svijetli jedna
    slika: dojenče. Povećavamo sliku. Prije nekog vremena, Denis je dobio
    kćerku. Ona će, dakle, biti cilj njegovog života, njegove egzistencije.
    Energetski povećavamo hologram. Slika unutrašnjih vizija pokazuje njegov
    kardiogram, kao i encefalogram.
    Moždani impulsi se polako
    pojačavaju, Denis počinje plakati. Čudno, kako čovjek koji je u komi,
    može plakati. Slijedi jaka kompresija krvnih žila. Moramo oslabiti
    energetsko pulsiranje, koje izazivamo – moramo sporije raditi. Prebrzo
    djelovanje može dovesti do opasnog energetskog vrtloga. Korigiramo
    moždane impulse, izravnavamo energetsko pulsiranje. Uspostavljamo ponovo
    prolaz sunčeve i zemljine energije – sasvim meko – najprije u Alfa –
    ritmu. Denis se umiruje. Mi radimo sa njegovom kralježnicom. Ovdje se
    javljaju isprekidane energetske nakupine. Srebrnim snopom obradjujemo
    sve tamne fleke. Radimo na hematomima, jetri, bubrezima, edemima u
    plućima. Otvaramo srčanu čakru, koja je bila posve zatvorena.
    Svjetlosnim snopom idemo meko preko hematoma u mozgu.
    To je sve, više
    ne možemo učiniti za njega. Mozak ima svoje granice. Njegovi će neuroni
    ponovo početi dovoditi rad organa pod kontrolu i taj bol on neće moći
    podnijeti. Može doći do šoka. Naš ekran unutrašnjih vizija čvrsto drži
    djelovanje pod kontrolom. Naredni tretman počinjemo večeras. Nije
    neophodno da dodjemo ovamo. Ekran je pohranio Denisovu auru, koja je
    ujedno sustav njegove osobne indentifikacije. Dovoljno ju je pozvati na
    ekranu unutrašnjih vizija i preuzeti podatke iz finih struktura Zemlje,
    gdje su pohranjene sve informacije o svim bio – organizmima na planeti i
    u svako doba stoje na raspolaganju operatoru (iscjelitelju). Od sada
    počinje mukotrpan posao obnavljanja organizma, u biti – izgradjujemo
    Denisa od početka, stanicu po stanicu.
    Vidljivi uspjesi
    Nakon
    nekoliko dana počinje funkcionirati, najprije jedan bubreg, potom drugi.
    Hematomi su se razgradili, edemi u plućima jednostavno nestali.
    S
    glavom je sve bolje. Nakon cirka dva tjedna Denis počinje otvarati oči.
    On još nije u stanju govoriti, ali očima i stiskom ruke pokazuje da mu
    je stanje već daleko bolje. Djevojke su mu na posebnoj službi i ne
    ostavljaju ga samoga ni minute. One podržavaju Denisa energetski, što mu
    omogućuje pobijediti infekcije. Tako je već krajem mjeseca mogao ustati
    i biti otpušten iz bolnice.
    Kad se glavni liječnik, kojeg smo već tretirali kao prijatelja, pozdravljao sa Borisom Orlovim, priznao je:
    „Slučaj
    je neobjašnjiv, ali resursima organizma s naše strane, izgleda, još
    uvijek nije posvećena dovoljna pažnja. Kako si vidio, sve smo učinili,
    kako bismo mu spasili život.“
    To me još jednom uvjerilo, čak i kad bi
    Isus Krist došao ponovo na Zemlju i oživio mrtvog, naši bi liječnici
    rekli: „Čega sve nema!“
    Izvor: Svet – centre, Hamburg

    Te zgodbe pišejo ljudje ki imajo močno vero.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #16070
    strelka
    Participant

    [QUOTE

    In za vsak poklic v današnjem času je treba pač prehodit pot učenja in z zaključnim izpitom dobit “žegen” učiteljev in države. Saj zato pa je taka štala okoli zdravilstva, ko se vsak deklarira za kr neki… In tako, kot niso vsi urarji the best, tudi zdravilci ne bojo… A dokler se lahko prav vsak proglasi za zdravilca in pri tem uporabi TR in SMS – je država s svojo zdravstveno politiko čist odpovedala.
    Irena
    Kdo pa naj naredi red …država? Če še sami ne veste kaj je etično kaj ne …kaj je prav in kaj narobe. Ker je po vašem vse prav.
    Veliko govorenja …ko pa je treba kaj konkretnega narediti in izločiti plevel iz lastne vrste …pa nič..ščitite drugdrugega oz …ne poznate primera , al ni nič zastonj …
    Nobeden ne upa ali noče povedat točno svoje stališče …se postavit za to in tisto zagovarjat.
    Saj to jaz razberem iz večina postov v tej temi.
    evo moje zadnje mnenje v tej temi.
    Upam pa da bo takih primerov kot je zgoraj opisan link čedalje manj.

    strelka2012-08-13 11:03:18

    Lepo je če deliš
    #16081
    Robert Zupančič
    Participant

    Strelka, ne vem kaj ni jasno: osebno sem primer jasno obsodil zaradi vsaj nekaj razlogov, ki jih bom še enkrat naštel:
    – zaračunavanje takšnih zneskov, kot jih je zahtevala ta “zdravilka” je neetično
    – s klientom, ki je v terminalni fazi, ravnati na nivoju SMS sporočil je perverzno in nedopustno
    – sploh prevzeti v delo tak primer, za katerega vnaprej veš, da ne boš mogel ali pa bil sposoben pomagati je zame zločinsko dejanje, saj je bila fantu odvzeta možnost boljšega zdravljenja
    itd.

    Sem bil dovolj jasen? Sam bi “zdravilko” ovadil in tožil za odškodnino, saj primer jasno vključuje celo nekaj elementov kaznivih dejanj zavajanja in okoriščanja na račun nemočnih. Zadeve so celo dokazljive, saj obstajajo SMS sporočila. To je moje stališče, vendar ti je verjetno jasno, da se ne bo tukaj premaknilo popoolnoma NIČ razen morda, da te “zdravilke” ne bodo več klicali in ji dajali “kruh”. To je vse, kar lahko naredimo glede tega iz “ceha”, drugega žal ne, ker je pri nas to področje povsem neurejeno, s “poslom” pa se lahko ukvarja tako rekoč vsak, ki zna malo bolj “vrteti jezik” in ima “jajca” in predvsem vest nategovati ljudi. No, za državo je še pomembno, da imaš urejen poslovni status, da lepo odvajaš DDV, če si zavezanec ali pa vsaj prijaviš v maso za odmero dohodnine, to je pa vse. Država se ne ukvarja z etiko in moralo. Unhappy

    Prav tako sem že v svojem začetnem postu ponudil nekaj smernic, po katerih se lahko ravnajo klienti, ko iščejo alternativne storitve. Zavedati se moraš, da je tudi na temu področju prost trg, tako kot pri zasebnih zdravnikih. Tudi tam pač greš h komurkoli po svojem občutku, morda priporočilu.

    Sploh pa, ko omenjaš “po vaše”, “vi” itd. me v bistvu zanima iz kje pa izhajaš ti? Iz vrst uradne medicine ali alternative? Na kateri strani pa pravzaprav sploh si? Question

    Lepo je če deliš
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.