Tvoji odgovori

[Filius Dei]

Nekateri hvalijo knjigo Spomini izganjalca hudiča (Amorth). Sam je nisem bral. Poznam pa pričevanja vidcev/medijev/instrumentov, ki sicer niso bili obsedeni, so pa opisali občutke ob srečanjih z negativnimi bitji z razliko od pozitivnih.

Razlika med obsedenci in mediji bi naj bila ta, da so žrtve obsedenosti navadno bolj labilne osebe. So pa mediji lahko bolj izpostavljeni napadom.

Lepo je če deliš

[Filius Dei]

Imam izkušnjo z enotedenskim postom. Nisem izvajal popoln post, ker je odsvetovan za vata tip telesne konstitucije – peresna kategorija. Post ni samo telesno čiščenje ampak je tudi velika priložnost za duhovno poglobitev. Bolj pride na dan, kaj je v tvoji notranjosti. Soočiš se s svojimi omejitvami, ovirami, šibkimi točkami … Bil sem zelo presenečen, da kljub skromni prehrani nisem bil nič kaj utrujen. Ob pomanjkanju so se mi izostrili čuti, bolj sem bil pozoren na hrano, lakoto in na to, kaj jem. Šele, ko nisem užival nekaterih stvari, sem videl, kako močno sem navezan na te stvari (meso, sladko). Sem pa bolj začutil še neko drugo lakoto – lakoto po Bogu.

Priporočam starodavno prakso posta in jo želim ponoviti. Mogoče nejprej večkrat enodnevni post.

Druga stvar, ki je med ljudmi pozabljena, so dnevni trenutki v samoti, tišini, molitvni, meditaciji … Tudi to je neke vrste post. Ljudje več ne zdržijo nekaj časa v mirovanju, brez dražljajev, v tišini. Samo od zunaj se zamotijo, če pa se pogled ustavi odznotraj, jim je dolgčas, ker je tam praznina.

Lepo je če deliš

1 uporabnik se je zahvalil avtorju.

glas

[Filius Dei]

Glede filma Samadhi:

Sri Ramakrishna, ki je bil sam pogosto v samadhi stanju, je govoril o različnih poteh do razsvetlenja. Pot spoznanja je zelo težka. Menil je, da je za to obdobje (kali yuga) najprimernejša pot predanosti (bakhti). Priznaval je osebnega in neosebnega Boga. Boga, ki je onkraj iluzije in Boga v vsem.

“I ask you to go beyond both knowledge and ignorance. The thorn of ignorance has pierced the sole of a man’s foot. He needs the thorn of knowledge to take it out. Afterwards he throws away both thorns. The Jnāni says, ‘This world is a “framework of illusion”.’ But he who is beyond both knowledge and ignorance describes it as a ‘mansion of mirth’. He sees that it is God Himself who has become the universe, all living beings, and the twenty-four cosmic principles.”

Lepo je če deliš

[Filius Dei]

glas je napisal/a:

‘Nemojte prestati jesti i piti, to je dijagnoza i bolest – bretarijanstvo je poziv kojeg osjete samo pojedinci’

Torej je to samo za poklicane. Obstaja pa nekaj bolj splošno uporabnega – postenje.

Lepo je če deliš

[Filius Dei]

snowcat :) je napisal/a:

Prvo kot prvo je potrebno se zavedati, da učenje Jezusovo je bilo oblikovano v skladu s možnostjo dojemanja in sprejemanja folka tega časa. /…/ Vsebina učenja ni dosti drugačna od new age

Po mojih dosedanjih izkušnjah so različne religije na površju različne, pri osebah z globljo izkušnjo pa precej podobne. Kot pravi James Finley: “I got the impression that when we seek what is truest in our own tradition, we discover we are one with those who seek what is truest in their tradition. There is a point of convergence where we meet each other and we recognize each other as seekers of awakening.”

Druga stvar, ki sem jo opazil je, da se lahko iskalec oprime nekega učenja, s katerim je v tem svetu najbolj v sozvočju, hkrati pa lahko brez težav simpatizira tudi z drugimi duhovnimi izročili.

Jezus je govoril v prilikah. Ne (samo) zaradi takratne razgledanosti ljudi ampak zaradi njihovega svobodnega osebnega odziva – sprememba pride od znotraj. Prilike seveda gredo bolj v spomin, hkrati pa spodbujajo k iskanju in avtentičnemu odzivu. Arhetipske podobe tudi vsakega nagovarjajo na (p)oseben način, v nekem subjektivnem odtenku. Jezus dopušča, da nekdo, ki ni osebno pripravljen poslušati, ne sliši ničesar pomenljivega. Zato: “Kdor ima ušesa, naj posluša.”

Meni se je zataknila zgodba s sinovi in talenti …

Kje se je zataknilo?

Radost je občutek.

Občutki pridejo in grejo, tako kot pač nanese. Psihologija npr. pravi, da ko pride stresna situacija, čustvena čustvena in telesna reakcija prideta iz nezavednega, zavestno pa lahko vplivamo le na naš miselni in vedenjski odziv.  Nekateri ljudje so ponaravi bolj nagnjeni k občutku “na pol polnega kozarca”, drugi imajo bolj občutek “na pol praznega kozarca”, nekateri pa nihajo z Luno, vremenom ali čim drugim. Če ne spadaš med stalne optimiste, se je za neko bolj konstantno srečo potrebno boriti s trdno voljo/vero v dobro in kultivirati določeno vedenje.

Lepo je če deliš

[Filius Dei]

tadej pretner je napisal/a:

/…/ Bolj smiselno bi bilo, da boš spet prišel v situacijo, v kateri si v neki kvantni realnosti nekoga ubil. Smiselno je, da obstaja vest, ki te usmerja na dobro oziroma ti daje slab filing, ko kaj zajebeš, nesmiselna pa je vera v greh in povračilo, kesanje itd. Kesanje te npr. zadržuje v bad filingu, kar je slabo.

/…/ Principi evolucije slonijo na avtebtičnosti – z razvojem avtentičnosti pa pride do spontane ljubezni.

Vsak tenutek je priložnost za ljubezen (da se izpolni namen, ki sem ga že omenil). Zgrešeno priložnost je treba nadoknadit. Slej ko prej, tako ali drugače. Po moje nima veze, kako to imenuješ. Kesanje je priznanje in izražanje slabega filinga, da lahko greš naprej. Če potlačiš in ne daš ven, se proces zavleče. Vsako izgubo je treba predelati.

Se strinjam glede avtentičnosti. Vseeno pa je dobrodošlo, da učimo, da je nekaj ok. Še najbolj z lastnim izžarevanjem.

tadej pretner je napisal/a:

Premakneš se pa šele takrat, ko poštekaš, da moraš vse sam ;o)

Pa res opraviš vse sam? Ta nič ne usmerja? Drugi nimajo nobenega vpliva? Od kod sploh možnost, da lahko kaj opraviš? Ja res je namen vzgoje samostojnost in ne moreš ostati pri istih vzorcih. Ampak to je postopno. Vse ob svojem času. Glede Kristusovega odrešenja – še vedno se od samega človeka zahteva osebni odgovor, sodelovanje oz. vera in spreobrnenje.

Lepo je če deliš

[Filius Dei]

tadej pretner je napisal/a:

/…/ Če predpostavimo, da je res živel (v kar dvomim) je šlo za to, da bi se križanju lahko izognil, če ne bi bil načelen. Pa je bil. In kje vidiš oziroma v čem vidi cerkev kakšno nadomestno odkupitev? Pa da nauš mislil, da zajebavam. Glede tega res ne štekam ama baš ničesar.

Saj ne pravim, da jaz čisto štekam. Samo poskušam razumeti.

Grehi nakopljejo dolg, ki ga je treba odplačati, da je pravici zadoščeno. Enako tudi dejanja ljubezni, žrtve in odpuščanje prinašajo nasprotni učinek – blagoslov in izbris dolga.  Oboje se prenaša iz generacije v generacijo. Je tako?

Drug vidik greha je: zgrešiti svoj namen. Človek je vstopil na ta svet z razlogom. Poklican je bil z nekim namenom: Stvarnik “je ljudem odmeril čase in meje bivanja, da bi Boga iskali in da bi se mogli do njega dotipati in ga najti, saj ni daleč od nikogar izmed nas.” (Apd 17, 27) Greh pomeni odmik od tega cilja. Zapiranje vase. Nezaupanje in izolacija. Prekinitev komunikacije z Bogom.

Potreben je torej nekdo, ki bi ljudi osvobodil sužnosti greha in vzpostavil odnos z Bogom v skladu s prvotnim namenom. To naj bi bil Kristus. Kako je s tem povezana smrt na križu?

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki