Pasti na duhovni poti

[tadej pretner]

AnčaPomaranča wrote:

Moderator, vprašanje:

ČE:

– obstaja “neodvisna realnost” kot neka “danost”, ki je popolnoma neodvisna od obstoja opazovalca oz. njegove zavesti;

Videti je, da obstaja, a kvantni fiziki trdijo, da temu nikakor ni tako. Otrok vsaj dve leti po rojstvu zaznava še drugačne realnosti, podobno pa je tudi z živalimi in to ne le v vizualnem in avditivnem smislu. Dejstvo je, da smo v podobni poziciji, kot radijski sprejemnik v odnosu na sila veliko oddajnikov, ki v eter ves čas šopajo svoje programe, sprejemnik pa sprejema le tistega, na katerega je nastavljen njegov potenciometer – pa še tu je lahko potenciometer nastavljen na zelo čist sprejem, ali pa malo izven fokusa, tako da lovi še kaj drugega (v praksi včasih zgolj šume, včasih pa celo še kakšno drugo postajo). V podobni poziciji je očitno večina živih bitij na Zemlji. Predvsem na osnovi sestave DNKja dobijo vsa živa bitja grob, vnaprejšen fokus materialne zaznave, ki pa ga je moč razviti oziroma potisniti. Potisnemo ga recimo v procesu odraščanja/vzgoje pri otroku – kot sem rekel, vidi otrok v začetku še druge, energijske realnosti, vendar pa ga starši skozi proces ukvarjanja z njim ves čas usmerjajo na golo materialno realnost, tako da energijska v veliki meri spontano izpade iz njegovega fokusa. Ko se pojavijo misli, začne počasi sklepati kaj je mogoče in kaj ne, temu pa se prilagaja tudi otrokova zaznava. Nekateri strokovnajki za percepcijo gredo celo tako daleč, da pravijo celo to, da naša kasnejša prepričanja omejujejo zaznavo do te mere, da lahko zaznam le stvari, katerih obstoj dopuščamo na razumski ravni. Kot primer recimo navajajo, da ameriški domorodci, ki so stali na obali morja takrat, ko so prihajale Kolumbove ladje, le teh verjetno niso bili sposobni videti, saj niso vedeli, da kaj takšnega sploh obstaja.

AnčaPomaranča wrote:
– lahko posameznik s svojimi mislimi in prepričanji (bolj ali manj zavestno) kreira oz. spreminja svojo “subjektivno realnost”, pri čemer se lahko dotakne tudi “subjektivnih realnosti” drugih posameznikov oz. skupin ljudi;

Po mojem sem na tole odgovoril že v prvem delu – na subjektivno realnost drugih vplivaš, čim te “ti drugi”

jemljejo resno , na to, v kakšni meri, pa vpliva še nekaj faktorjev.

AnčaPomaranča wrote:
– je človeška zavest sposobna razlikovati in raziskovati “področje neodvisne realnosti” ter različna “področja subjektivnih realnosti” ter se v procesu raziskovanja neobremenjeno premikati med njimi;

Prvo težje. Problem je v tem, da je večina nemanifestiranih realnosti hiperdimenzionalnih. Lahko nam rata vstop v njih, a problem je v tem, da potem tisto, kar smo tam “doživeli”, interpretiramo s svojim umom, ki je vajen tridimenzionalnih interpretacij.

Drugo lažje.

AnčaPomaranča wrote:
potem ne vidim razloga, da bi odpravljanje različnih “anomalij” na energetskem nivoju, ki so posledica miselnega kreiranja, sploh lahko predstavljalo kakšen problem ?

Še ena iz kvantne fizike: misli niso naše, ampak jih privlačimo in potem interpretiramo glede na to, kaj smo. Tudi naše energijske anomalije privlačijo določen tip misli (destruktivnih) in tako se potem v primeru, da nimaš razvite “notranje prisotnosti” pogrezneš še globje v depro.

AnčaPomaranča, tole vse skupaj ne sodi v tole temo, zato bom danes zvečer tale najin čvek prestavil v primernejšo temo, ali pa celo odprl novo.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[glas]

AnčaPomaranča wrote: Moderator, vprašanje:

ČE:

– obstaja “neodvisna realnost” kot neka “danost”, ki je popolnoma neodvisna od obstoja opazovalca oz. njegove zavesti;

Čeprav smo odraščali v družbi, ki nas je tako učila in nas tako tudi definirala, so nova odkritja, ki definitivno trdijo, da NE OBSTAJA neodvisna realnost, oziroma obstaja le kot kot ideja..
Zavest z opazovanjem namreč vedno vpliva na “realnost”, jo tako spreminja in tudi sodeluje z opazovanim! In to kar opazuješ kot “zunanja realnost” ni nikdar neodvisna, saj je Vesolje prežeto z Zavestjo, toraj ne more biti..

AnčaPomaranča wrote:
– lahko posameznik s svojimi mislimi in prepričanji (bolj ali manj zavestno) kreira oz. spreminja svojo “subjektivno realnost”, pri čemer se lahko dotakne tudi “subjektivnih realnosti” drugih posameznikov oz. skupin ljudi;

Realnost je toraj vedno Subjektivna in vedno jo sam kreiraš, spreminjaš in jo tudi evolviraš.. To se vsekakor posledično dotika tudi “drugih”, kar naj ne bi smel biti tvoj poglavitni pomen, lahko to pač sprejmeš kot nujno posledico procesa samorazvoja, ker si del Enosti.. Lahko razumevaš vse kar opazuješ kot podaljšek same sebe.. Lahko se pogledaš v eno ogledalo in pogledaš sebe. Lahko pogledaš v ogledalo, ki ti pokaže tvojo preteklost ali tudi prihodnost,.. Realnost je sklop ogledal, ki jih kreiraš in ta odsev je potem ta “realnost” ki jo na zunaj opazuješ..

AnčaPomaranča wrote:
– je človeška zavest sposobna razlikovati in raziskovati “področje neodvisne realnosti” ter različna “področja subjektivnih realnosti” ter se v procesu raziskovanja neobremenjeno premikati med njimi;

potem ne vidim razloga, da bi odpravljanje različnih “anomalij” na energetskem nivoju, ki so posledica miselnega kreiranja, sploh lahko predstavljalo kakšen problem ?

Neobremenjeno premikanje nastane takrat, ko se zmoreš premikati neobremenjeno..
Če te nek dogodek ali nepredelano čustvo drži v krču, (tudi če se ne zavedaš tega), boš vedno ko prečkaš to polje, čutila upor, odboj in se temu izogibala.. Prečkanje ali samo bližina tega ti bo predstavlja neugodno doživljanje.. To povzročajo tudi navezanosti: čutni, čustveni in tudi ideološki vzgibi.. Lahkotnost pridobivaš, ko se tvoja Zavest ne enoti več z vsem tem in se preprosto giblješ kot Zavest, ki opazuje svet iz trenutne perspektive..

Človeška zavest je pa vsekakor zmožna opazovati, raziskovati, ter se hkrati neobremenjeno premikati med njimi.. Ampak vse te lastnosti se v polnosti pojavljajo, ko predelaš preteklost, ko so tvoja čustva v prostem pretoku, ko tvoj um ni več vpet v ideologije na način da se poenoti z njimi (čeprav verjame, da so pravilna) Predvsem gre za to s čimer se enotiš! S tem s čimer se enotiš, preko tega se vsekakor ne boš mogla z lahkoto ali neobremenjeno premikati.. To s čemer se enotiš ti lahko en časa nudi recimo izredne izpolnitve občutke idile/raja, a v svojem kontra polu dvojnosti pa ti nudi blokado, izgubo (trpljenje), in seveda se ne moreš lahkotno premikati čez ta polja realnosti, ker so ti preveč pomembna..

glas2012-12-26 13:25:24

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Ceres]

Meni se bolj kot odgovori zdijo “kulska” vprasanja Ance Pomarance, ker so kulminacija vseh vprasanj, do katerih verjetno um lahko pride in ugotovi samo to, da je s temi vprasanji prisel do meje svojega lastnega obstoja. Odgovori so onkraj in ker so onkraj, niso sploh vec pomembni.

Mislim, da gre v vprasanjih edino za nerazjasnjeno mesanje pojma “misli, prepricanja” in “cloveska zavest”, ker na koncu ostaja malo nedoreceno tisto vprasanje, ki ga tako ali tako razumem retoricno, namrec glede odpravljanja anomalij na energetskem nivoju. Seveda je mozno odpravljanje miselnih anomalij na energetskem nivoju….ostaja pa odprto vprasanje, na katerem nivoju je sprejeta odlocitev (namera) za odpravo nepravilnosti in kaj nepravilnosti sploh so. Sama nisem srecala zadovoljivega odgovora se v nobeni tehniki. Znano je dejstvo, da je rezultat bolj kot od tehnike odvisen od posameznika in izgleda da od tega, kako globoko je posameznik sposoben prodreti v zavest oz se kot kreacija priblizati kreatorju oz. v sebi zintegrirati kreacijo in kreatorja.

Lepo je če deliš

[strelka]

Normal
0
21

false
false
false

MicrosoftInternetExplorer4

Zanimivo , da vsi ste videli razlike ..

Sama pa, ko berem takšne in drugačne tehnike ..na koncu
ugotovim, da vsi govorijo podobno.

So pa nianse…v izražanju.

Po domače …vsi dajejo iste informacije zavite v drugo
embalažo.

Te realnosti pa ljudi samo mešajo.

Saj mene. To je beseda , da se lažje izraža. Opredeluje delovanje
enega in delovanje nekoga drugega v istem času in prostoru.

šE nekaj: če problema ni , potem problem ne obstaja. Ampak
to še ne pomeni ,da ga pa v resnici ni.

Pa še nekaj me zanima , če ste prepričani in vsak živi v
svoji realnosti:

Vas bo še vedno zrukalo recmo 500 voltov napetosti? (če že 220
nekateri prenesete )

Menda je odvisno tudi kolko ima človek maščobe v telesu.

Je to res..?

Pa še nekaj: kako se ugotovi neko sevanje , če tisto (imensko-kot mreže) sploh
ne obstaja. Ne obstaja v realnosti meritelja?

V tem primeru pri pomaranči?!

A je potem to samo besedno balinanje in filozofiranje ?

Meni se zdi .Brez zamere.

*******************************************

“Še ena iz kvantne fizike: misli niso naše, ampak jih
privlačimo in potem interpretiramo glede na to, kaj smo.”

Jp sem ugotovila kaj sem …

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}

strelka2012-12-26 23:20:54

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[janko]

še neki o kwantni fiziki… in ker čevlje najbolje sodi kopitar… ewo ene misli od enega takega fizika zelanda.

dognanja kvantnih fizikov so podobna temu, kot bi se slepci dogovorili, kako bodo videli slona. ali kot trdno steno, ali kot mehko kačo… (tko nekako no, po spominu)

skratka… brez dwoma pestro in zelo plodno se je ukvarjat s tem

Lepo je če deliš

[AnčaPomaranča]

ČE:

– obstaja “neodvisna realnost” kot neka “danost”, ki je popolnoma neodvisna od obstoja opazovalca oz. njegove zavesti;

…….Videti je, da obstaja, a kvantni fiziki trdijo, da temu nikakor ni tako……..

………Zavest z opazovanjem namreč vedno vpliva na “realnost”, jo tako spreminja in tudi sodeluje z opazovanim! In to kar opazuješ kot “zunanja realnost” ni nikdar neodvisna, saj je Vesolje prežeto z Zavestjo, toraj ne more biti…………..

Čista zavest, superinteligenca, je zajeta v vsem in preveva vse.

Torej je obstajala še pred pojavom prvega človeškega bitja (ali živali ali rastline).

Ko človeška zavest opazuje in proučuje čisto zavest, se v bistvu v tem procesu spreminjata oba.

Pri tem pa človeška zavest na “bistvo” same čiste zavesti ne more vplivati in jo spreminjati (torej je možno govoriti o neodvisni danosti?) … človek lahko različne spremembe izkuša in proučuje zgolj na nivoju svoje lastne (z)manifestirane realnosti.

Yes?

Or no?

IF No THEN

nehaj z branjem :o))))

EXIT

– lahko posameznik s svojimi mislimi in prepričanji (bolj ali manj zavestno) kreira oz. spreminja svojo “subjektivno realnost”, pri čemer se lahko dotakne tudi “subjektivnih realnosti” drugih posameznikov oz. skupin ljudi;

……na subjektivno realnost drugih vplivaš, čim te “ti drugi” jemljejo resno, na to, v kakšni meri, pa vpliva še nekaj faktorjev…..

……… Realnost je toraj vedno Subjektivna in vedno jo sam kreiraš, spreminjaš in jo tudi evolviraš.. To se vsekakor posledično dotika tudi “drugih”, kar naj ne bi smel biti tvoj poglavitni pomen….

Zanima me nekaj drugega:

– nekaj na nivoju “neodvisne danosti” naj ne bi obstajalo;

– in to nekaj tudi ni del opazovalčeve realnosti (ki se sicer zaveda, da lahko obstaja v realnosti nekoga drugega oz. določenih skupin ljudi);

– in potem je to nekaj odkrito v realnosti nekoga, kjer opazovalec v nekem trenutku ravno raziskuje…

Odkrito zgolj zato, ker opazovalčeva zavest “predvideva”, da lahko naleti na to nekaj; se pravi, ker so Kolumbove ladje že prepoznane, poimenovane?

In če še ne bi bile? Človeška zavest je sposobna prepoznati valovanje oceana, si zastavljati vprašanja, kaj neki to valovanje povzroča…in končno (u)videti…

Se pravi, da je sposobna najti razlike med neodvisno realnostjo in (z)manifestiranimi subjektivnimi realnostmi. Ko “…… se preprosto giblješ kot Zavest, ki opazuje svet iz trenutne perspektive……..”? Brez navezanosti na karkoli?

Lepo je če deliš

[glas]

AnčaPomaranča wrote:
Ko človeška zavest opazuje in proučuje čisto zavest, se v bistvu v tem procesu spreminjata oba.

Pri tem pa človeška zavest na “bistvo” same čiste zavesti ne more vplivati in jo spreminjati (torej je možno govoriti o neodvisni danosti?) … človek lahko različne spremembe izkuša in proučuje zgolj na nivoju svoje lastne (z)manifestirane realnosti.

Ja če se zavedaš, da je “čista zavest” skreirala vse zavesti, potem mogoče je bil pa to namen, da bi s svojo zavestjo, raziskovanjem in delovanjem, samoodkrivanjem in … spreminjali tudi “čisto zavest”. Zakaj bi se Zavest sploh delila in spuščala v dvojnost in ločenost, če ne bi želela s tem nekaj doseči.. Kaj pa je njena poglavitna motivacija pa mogoče še ne vemo v celoti: širitev, mavrica življenskih izkušenj, spoznavanje in doživljanje Sebe, evolucija, … Ali še mnogo druga..

Obstaja pa vseeno še misel ali ideja, da vse to kar naslavljamo še ni najvišja raven bivanja..
Da obstaja tudi raven ki je od nekdaj že taka in taka bo za vedno.. Je toraj nespremenljiva.
Pojdi v praznino in tišino, ko si čista zavest brez vseh misli in od preš oči, lahko le opazuješ..
Si nič, ki vidi nekaj.. Si praznost, ki vidi polnost..
Če niču ali praznosti nekaj daš, bi nekdo rekel, da si ga obogatil.. morda pa si ga le znižal za kako oktavo iz svojega najvišjega stanja..

AnčaPomaranča wrote:
…In če še ne bi bile? Človeška zavest je sposobna prepoznati valovanje oceana, si zastavljati vprašanja, kaj neki to valovanje povzroča…in končno (u)videti…

Se pravi, da je sposobna najti razlike med neodvisno realnostjo in (z)manifestiranimi subjektivnimi realnostmi. Ko “…… se preprosto giblješ kot Zavest, ki opazuje svet iz trenutne perspektive……..”? Brez navezanosti na karkoli?

Tvoj um bi rad nadziral nekaj kar ne gre! Tudi če boš razumela kako se to zgodi, ne boš vedno zmogla premakniti polja zavesti izven poznanega v novo.. Ne gre tu izključno za poznavanje kako se zgodi, gre tudi, da si se pripravljen prepustiti, ko se odprtina pojavi..
Umovanje je namreč zelo materialistično početje.. In ko hočeš fiksno v umu skreirati svoj plan širitve, evolucije razumeti vsak korak, da bi ga lažje izvajala, se namreč fiksiraš v umu, v kontroli, v … in s tem dejansko zadržuješ naravni proces širitve, ki se dogaja samodejno, če se tako krčevito trudiš ali ne..
To vodi tvoj strah! Ne rabiš vse nadzirati, lahko se prepustiš bolj na mehko, je poskrbljeno za vse, strah, kontrola, nadzor za vsak detajl je odveč..

Ne pozabi svoj plan širitve si si že izdelala v stanju Zavesti, ki ti je sedaj še tuje.. In se sedaj ne rabiš tako krčevito se oklepati vsake trske razumevanja vsega procesa.. Raje celostno sodeluj v poti, cilj ti je že poznan in v vsakem primeru boš prišla do tja..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki