Odgovori na forumu
-
evo, ta rek iščem zelo dolgo, ker se večkrat nasmejim, ko se spomnim nanj … bil sem star 16 let, ko sem “pomotoma” zašel na neko romarsko srečanje … kamor res nisem sodil:-)) … je pa bila super družba in imeli smo se fajn, spal pa sem pri neki starejši ženski, ki je bila zelo duhovita in je povedala ta citat, ki se ga dobro spomnim, nisem pa vedel od kod … in zdaj vidim, da ga je tudi nekoliko prikrojila … vedel sem le, da je od goetheja, in ona je omenjala … no morda sem pa zamešal koga … se ne spomnim! sem zelo vesel tvojega pojasnila irena in hvala ti zanj!R
EI
filito in PC!
ogled filitovega sveta bralca hitro zavede in bi utegnil celo pomisliti, da se zgodba dogaja v kameni dobi … no filito je mladenič, ki še vedno živi – v tujini (pred mesecem dni, sem še govoril z njim po telefonu!) zato bralca tu in tam spomnim na to, da ne bi zašel predaleč v času … knjiga namreč ne opisuje realnih svetov ampak naše notranje miselne svetove, ki jih seveda oblikujejo “tudi” zunanji dogodki … gre za prikaz miselnega mehanizma in asociativnosti dogajanja z realnim svetom, po katerem presojamo svoja razmišljanja, dojemamo in odločamo … to so naše notranje predstave, ne stvari, ki jih gledamo z “raciem” čeprav vidi eomocio.
kdor razume tak notranji svet razume celotno delovanje takega človeka … razume vse njegove odločitve in dejanja … da bi knjiga učinkovito prikazala kako zelo se med seboj razlikujemo so v njej uporabljeni tako zelo različni svetovi, čeprav so vsi liki prav dobro povezani med seboj in živijo v resničnem življenju blizu in zdaj … vsi pa so nekako povezani preko erosa!
to lahko bralec opazi šele pri drugem branju saj bo pri nekoliko pozornosti ugotovil, da ima recimo olivier na mizi v svoji dnevni sobi plakate s sliko amorja – logotipa athinine tovarne, tam se tudi znajde med gosti in dela na oddelku za trženje. olivier je bil kratek čas res soudeležen pri ustvarjanju trženja za žensko, ki je opisana kot athina. teh podrobnosti je v knjigi še veliko in ko človek v nekem trenutku naleti na eno, postane pozoren še na druge … zato se mu bo pri vsakem branju zdelo, da bere drugo knjigo. kot pravim jaz po stotem branju še vedno odkrivam nove stvari …
ko enkrat dojameš ta koncept in pomisliš, da je v resnici pri vseh, ki so okli nas tako različno gledanje na iste stvari, postaneš veliko bolj strpen do tistih, ki ne vidijo tako kot ti … to pa je odlična pot k sprejemanju!
…
ker je nastopil čas, da se poslovim od vas (to je moj 49 post na vašem forumu
), se bom vrnil še na eno temo, ki jo je načel tadej.
alternativa v medicini.
v knjigi je zelo jasno opredeljeno, da ni z nobenim alternativnim pristopom prav nič narobe. Življenje obsoja zgolj zaslepljene in prevarante, ki se na nepravi način lotevajo zdravljenja. to še zdaleč ne pomeni, da je v klasični medicini vse tako kot bi moralo biti!
tudi ne oporeka fizikalnim meritvam in dokazom za obstoj aure in drugih “energijskih polj”, oporeka le interpretaciji teh pojavov in nelogično in neutemeljeno povezavo s stvarmi, ki so plod človeške domišljije in prepričanja v nekaj česar ne razumemo in si domišljamo, da nam je jasno. znanstveni pristop seveda še ne pomeni, da lahko vse pojasnimo in razumemo … še zdaleč ne, je pa znanstveni pristop k razmišljanju zagotovo pravilnejši od laičnega … kar po drugi strani še ne pomeni, da laična razmišljanja ne morejo k znanosti doprinesti pomembnih spoznanj … tega je zelo veliko in je tudi jasno opisano v knjigi (recimo pogovor med hapgoodom in taylorjem – slednji je bil laik, ki so se mu takrat vsi posmehovali, pa je imel prav, celo einstein je pihnil mimo pri tem vprašanju!)
… glede “merilcev raznih energetskih polj” (da ne bom koga užalil), ki naj bi škodila našemu zdravju in ne vem kaj še vse … pa imam sto zgodbic, saj je bilo moje otroštvo glede tega zelo pestro. moj oče je bil inženir in zelo bister racio na prvem in emocio na drugem mestu. imel je izrazito znanstven pristop k razmišljanju in ker je bilo v naši hiši vedno veliko najrazličnejših obiskov, so bili med gosti pogosto tudi ugledni ljudje iz področja … kako naj temu rečem … alternativnih znanosti. kljub temu, da je naše stanovanje premerilo nič koliko takšnih strokovnjakov, so bile vse tiste silnice vedno na drugem mestu, le ena stalnica je bila vedno prisotna … vedno je bila kakšna nevarna stvar na postelji … ampak če smo posteljo premaknili, je šla ta stvar vedno s posteljo in če smo prisotnim zavezali oči (nekateri imajo taka orodja, da ne potrebujejo vida za svoje ugotovitve) jih nekajkrat zavrteli … so se te silnice premikale iz ure v uro. (če je zdaj kdo od teh, ki bere te vrstice rdeč v obraz, na vratu pa mu utripa žila, naj raje ne nadaljuje, ker bo kmalu še huje!) … vrhunec je bil gospod, ki je prišel z napravo, ki je delovala na baterije … ta je šel po prostoru in kazalca sta začuda vedno na istem mestu podivjala … gospod je bil tako prepričljiv, da bi mu sredi dneva verjel, da je noč, če bi samo rekel lahko noč … no po polurnem ogledovanju naprave, je oče rekel, če sme sam preizkusiti napravo in je gospod rekel, da deluje v povezavi z mislimi … kar je postalo res zanimivo … in ta naprava na misli mojega očeta seveda ni delovala … ni, dokler ni na spodnji strani otipal majhnega stikala, s katerim je bilo mogoče sprožiti divjanje števcev … in ta gospod je to pojasnil, da z “mislimi” sproži napravo preko prsta ko zazna polje … ni pa pojasnil, zakaj potem enostavno kar ne pove, kje je to polje … če lahko s prstom pokaže, zakaj sploh potrebuje to čudno napravo … na ta dogodek smo se še leta smejali! … pri tem gospod od ljudi sploh ni hotel denarja … dovolj mu je bilo že občudovanje, ki ga je dosegel pri prisotnih in napravo je želel celo patentirati … če bi mu uspelo, bi jaz takoj za njim vložil še patent za človeško lahkovernost. in teh zgodb je toliko, da bi lahko napisal še kakšno knjigo.
res pa je, da nekateri res verjamejo v to kar počnejo (tem se zato odpusti zlonamernost … ne pa tudi nevednost, zato so to šarlatani), 90 % pa se jih bolj ali manj zaveda, da zavajajo ljudi (to so prevaranti).
… da ne bom zdaj vseh vrgel v en koš ali dva, moram tukaj tudi poudariti, da iz tega ne gre vsega posploševati in se posmehovati vsakomur, ki o teh stvareh razmišlja drugače kot znanost, kajti jaz tega stališča nikakor ne zastopam. in ga nisem tudi pri REI, ki je v tem pogledu prav tako “alternativni” pristop k znanemu! zato se še zdaleč nisem zadovoljil s svojim pogledom na stvar in z vzorcem uspeha, pri reševanju različnih težav. tudi ne trdim, da je REI končna in ultimativna rešitev za vse in da teorije ni mogoče nadgraditi in izboljšati … velik napredek bo tisti test za določanje značajev, saj bo prinesel precej jasnejšo sliko pri mnogih stvareh. mogoče bo ugotavljati vzorce pri poklicih, zapornikih (v zaporih boste našli same Emocie in tudi v casinu, če odmislite zaposlene …) na zavarovalnih policah ne velika večina instinktov, razen tistih zavarovanj za katera vas je prepričal zavarovalni posrednik (te sklepajo predvsem emociji).
tako, upam, na mojih besed ni nihče razumel osebno ali na žaljiv način, kajti živimo in razmišljamo vsak vsak v svojem svetu in kdor bo prebral [psi] bo videl kako različni so ti naši svetovi. mislim, da za vsakogar velja … (celo) za Življenje
, da ni nihče tako pameten, da ne bi mogel biti še bolj pameten. mislim, da je najbolj pomembno da spoštujemo razl
ičnost našega razmišljanja, sprejemamo in spoštujemo svetove drugih in sprejemamo sebe.
želim vam veliko uspeha, sreče in sprejemanja!
eroseros2011-02-03 17:45:08
ha, ha … ravno sem razmišljal, kako naj na vse to odgovorim tadeju in glasu, pa vidim, da je že irena obema odgovorila … in to presenetljivo dobro! zelo dobro si povzela celo moj način razmišljanja o knjigi in teoriji, za katerega menim, da je pravi. (ne samo v primeru [psi] ampak tudi v vseh drugih primerih, ko se nekdo ne strinja z našim pogledom in razmišljanji, je to po mojem edini pravi pristop.)
irena je edina, ki je z vsebino knjige sploh seznanjena (od vas treh), glas je na črnih straneh (polovici), tadej pa pri marketingu, kjer ga je že vse minilo.
…
naj nadaljujem pri citatih!…
to kar večina ljudi razume pod besedo “duhovnost” je v teoriji REI koncept vrednot instinkta. je pa sodobnejša interpretacija duhovnega razmišljanja vse kar nasprotuje racijevemu načinu razmišljanja – torej tudi emociejv način razmišljanja. v tem konceptu je mogoče tudi razumeti, zakaj se je knjiga tadeju uprla, preden sploh ve o čem se v njej gre. vsaka zaznava racievega koncepta, pri drugih zbudi odločen upor … in marketing je v resnici temelj racijevega načina razmišljanja. doslej ni bil nihče navajen, da lahko neka knjiga vsebuje vse tri koncepte (le kako bi, če pa nihče ni vedel, da obstajajo), zato jo tisti z racijevim načinom razmišljanja zavračajo, ker jih ta “poduhovljena” literatura ne zanima, tisti z emocijevim načinom razmišljanja se ji upirajo, ker je njim tako že vse jasno in jim nima nihče drug več kaj za soliti pameti, še posebej pa ne, nekdo, ki ima več denarja od njih, ker jim to da vedeti, da spada v tisto “racijevo-materialno” kategorijo … in potem so tu še instinkti, ki jim knjiga spet ni všeč, ker je po zunanjosti izrazito “emocijevska” (to morate v njihovem pogledu razumeti, da je nekdo zapravljal denar za nepotrebno bahanje) in zaradi marketinga še “tipično racijevska”. tako je zelo zabavno opazovati, da ljudje z vsemi tremi koncepti razmišljanja s povsem nasprotujočimi argumentacijami zavračajo to knjigo.
ampak [psi] ne eno ne drugo in ne tretje! vsak bo za svojo antipatijo našel prav tisto, kar se njemu zdi pomembno in jo bo zavrnil iz razlogov, ki se njemu zdijo resnični. če k temu dodamo še nesprejemanje dobimo ob tem še zavist, pohlep in pretirano tekmovalnost = rezultat tega pa je pisanje in govorjenje tistih, ki knjige sploh ne poznajo, je nočejo spoznati, kljub temu pa o njej največ povedo … vsem, ki jih poznajo in ne poznajo.
…
ključ te knjige pa je v tem, da zagovarja, da so vsi trije koncepti pravi in enakovredni. težava je le, če en koncept prevladuje nad drugim … katerikoli! trenutno v naši družbi izrazito vlada racio, zato imajo ljudje z drugačnim načinom razmišljanja tudi toliko težav (na vseh področjih) v sodobni družbi. in bolj ko se ta racieva oblast krepi, v večjih težavah je celotna družba … nihče pa ne razume razpleta tega dogajanja. (lahko si ga ogledate v egiptu … čeprav to še zdaleč ni najbolj črn scenarij! … stavri so tam zaenkrat še vedno super pod nadzorom v primerjavi s tem kar se še lahko zgodi)
[psi] zato pojasnjuje in postavlja na svoje mesto tri koncepte vrednot, razmišljanja in delovanja, ki so v vsakem od nas. želi in predlaga pravičnejšo družbo, pri tem pa je treba sploh vedeti, zakaj zdaj družba ni pravična. ali si je kdo mislil, da je naš celotni šolski sistem temelj racijeve oblasti … vsem otrokom z instinkti in emociji se v resnici že zelo zgodaj zgodi huda krivica, pa tega enostavno nihče ni razumel … kako in zakaj. bistvo te knjige ni, da se z njo nekdo okoristi bodisi v duhovnem ali osebnostnem smislu, kar želim tudi pokazati s tem, da se ne baham in postavljam s tem dosežkom … in tu naj vse opozorim, da tudi če tu 100 x napišem, da sem napisal super knjigo, to ni bahanje, ker ne veste kdo sem
da bi se pa knjižni lik sam hvalil, pa še nisem slišal 
… malo se šalim, ker mi je zabavno kako po svoje nekateri vidite to knjigo … kar je tudi normalno in prav.
…
če me je strah smrti? zdaj ko imam končno tako knjigo v rokah še posebej!
…
s to celestinsko ste me pa res napalili … danes mi je nekdo poslal link, kjer sem jo še lahko kupil, ker je v mladinski razpordana … res komaj čakam nanjo!…
pa gremo še k pljuvanju “vseh” alternativnih metod … zelo nevarno je citirati odlomke iz knjige in jih pri tem povsem vzeti iz konteksta … naj vam dam primer: če goethe, v svojem delu trpljenje mladega wertherja zapiše (nekje v besedilu) … du kannst mich mal anrufen … vi pa ga (po svoje) citirate in obelodanite, da je slavni književnik v svojem delu zapisal, citat: “… du kannst mich mal …” konec citata, boste nekomu, ki ne pozna njegovega dela ustvarili povsem napačen vtis.
(upam, da razumete nemško!)
težava je, da če si bo vsak od tukaj vzel iz konteksta, bodisi tega, kar pišem ali moje knjige, del, ki mu ustreza in si ga razložil po svoje, ne bomo prišli nikamor. še huje je, ker na tak način argumentirate svoje trditve, ki naj bi bile moje, vendar jez tega kar pišete niti nisem rekel niti mislil.
… recimo, ko nekomu ustreza, da nisem dovolj podkovan o “vašem” področju, bo izrezal moj stavek, kjer pravim, da se ne morem spuščati na vsako področje … in tako naprej in tako nazaj … in potem smo tu še užaljeni in prizadeti! pa res ne vem zakaj? … če je knjiga, ki sem jo napisal brana in po nekogaršnjem mnenju brezvezna, je potem pač “markting” naredil svoje, da je brana … in če neka druga knjiga po njegovem mnenju “dobra” (ali pa jo je sam napisal in ima o njej takšno mnenje), ni pa brana … potem so butasti ljudje in ne knjiga … ali ne? no, jaz trdim, da je takšno razmišljanje povsem zgrešeno. marketingu ni še nikoli uspelo dobro prodajati slabe knjige, vse kar je možno doseči je pospešiti to, kar bi se s knjigo tako ali tako zgodilo. da imam prav je povsem jasno že zaradi tega, ker v slabo knjigo živ krst ne vloži nobenega marketinga, saj ve, da je denar vržen skozi okno. po drugi strani so vrhunske knjige brez vsakega marketinga doživele svetovni uspeh … primer je alamut, le da je tam trajalo 50 let, z marketingom bi pa 5.
tako vam kar lahko povem, da je “marketing” samo izgovor za tiste, ki naredijo slab izdelek in se potem čudijo butavosti ljudi, da tega nihče ne kupi. vedno je lažje prevaliti krivdo na druge, kot pa sebi priznati, da nekaj nismo naredili po okusu drugih, kajti to je v resnici osnova za širjenje neke ideje ali izdelka. kljub temu pa trdim, da je ta izdelek lahko za nas vrhunsko dober in tudi najlepši in najboljši … pa se pri tem ne slepimo … vedeti je treba le to, da je prilagojen našemu razmišljanju in svetu.
bi pa mnogi radi “svoje” uturili drugim in ti potem tudi (če ne doživijo uspeha) z jezo in neodobravanjem gledajo k tistim, ki jim to pač uspe. nikakor ne želijo dobiti občutka, da so zdaj oni slabši.
naj vam povem, da se glede knjige [psi] nikoli nisem spraševal ali bo ljudem všeč ali ne, ali bo prodajana ali ne … tudi če ne bi prodal niti enega samega izvoda, ne bi bil niti malo razočaran in ne bi na nikogar drugega gledal drugače kot gledam. sklenil sem le to, da če bo v enem letu priteklo dovolj denarja za prevod, ga bom dal tudi narediti, če pa bi to trajalo dlje, ga ne bi dal narediti, saj je to znak, da knjiga nima “potenciala” všečnosti pri bralcih.
imam zelo natančen pregled zakaj je kdo kupil knjigo in kaj ga je v to prepričalo, saj vsakemu, ki kupi knjigo preko spleta zastavim to vprašanje … slika je povsem jasna, zaradi marketinga vedo za k
njigo, kupijo pa jo (v skoraj 90%) samo zaradi tega kar so o njej slišali od nekoga, ki jo je prebral.irena: eros ima v resnici zelo visoko akademsko izobrazbo … znam razločiti kdaj se predajam izkušnjam in kdaj znanstvenemu razmišljanju in lahko ti zagotovim, da znanost teh naključij ne zmore pojasniti.
nisem pa napisal za kakšna naključja je šlo in koliko jih je bilo, zato je morda s tvojega zornega kota vse res lahko videti tudi emocijevsko.
celestinske prerokbe so razprodali! sem preveril
zdaj mi pa ti še posebne lušte delaš, de bom v knjigi našel kaj o tem, kar se mi je dogajalo med pisanjem knjige!!
…
glas: [psi] vstopa izključno v bralčev um, torej v njegov racio, emocio in instinkt … nikmor drugam.
ja resnice so iz uma Življenja, vendar jaz nisem bil v miselnem kontaktu z njim, niti nisem imel dostopa do njega. Življenje je s pomočjo navideznih “naključij” načrtno ustvarjalo in sestavljalo to knjigo … predvsem tako, da mi je ves čas polagalo spoznanja pred nos … ko sem to v nekem trenutku dojel, sem začel temu slediti in nenadoma sem bil v toku vsega tega … naprej je šlo zelo zelo hitro … sicer sem se dolgo spraševal od kod se jemljejo ta naključja in kam to vodi … ampak sestavljanka je bila hitreje gotova, kot bi si lahko predstavljali.
nikoli nisem trdil, da nam Življenje ne more posredovati informacij … prav nasprotno! vsa knjiga govori o tem, da se to ves čas dogaja prav vsakomur od nas, le da so to nekakšni usmerjevalni napotki za nas, da lažje pridemo do spoznanja naše šole življenja … toliko, da ravno ne tavamo kot slepe kure naokoli, nam pokaže kje je cesta in kje potok … vmes pa je tudi nekaj zrnja na tleh! pravim le, da mi ne moremo vstopiti v um Življenja, se z njim povezovati in z njim komunicirati. tudi obračanje s prošnjami in podobno nanj nima vpliva, ima ga pa na nas … zato ima to svoj pomen, le drugačen kot si ga zamišljamo.
ne razumem te točno kako misliš s to iluzijo lastnega uma?
vstopiti v svetove drugih ljudi je možno, ti svetovi so kreacija naših treh razumov. vem za dva možna načina vstopa v tuje svetove, eden je podoben otroškemu gledanju na svetove drugih (otroci jih vidijo, vendar se ne zavedajo, da vidijo tuje svetove … in ko začnejo graditi svoje ne opazijo, da ti prekrivajo tuje, saj gradijo po vzorcih iz teh tujih) … drugi način je spolni odnos, ki mu pravim ljubljenje.
… ni nujno, da moraš doživeti to kar zapišeš, lahko tudi prideš do spoznanja brez, da ga doživiš in lahko ustvariš in sestaviš stvari, ki jih nisi doživel … vse to lahko zapišeš.
…
ta knjiga je sestavljanka naključij, ima veliko število drobnih kamnov in jaz sem s temi kamni sestavljal sliko z naslovom [psi] … mislil sem, da sem kreiral to sliko, potem pa sem ugotovil, da je nekdo vedel kam bom položil kamenček in mi je v roko ves čas nastavljal prave kamenčke, jaz sem se pa čudil, kako mi gre to sestavljanje tako dobro od rok … ko pa sem zagledal sliko, mi je bilo jasno kaj je na njej in da je nisem ustvaril jaz … saj sem imel pred očmi ves čas le sestavljanje teh majhnih kamnov in nič drugega
… meni se zdi domišljavo, če bi se podpisal kot avtor tega mozaika … ampak ljudje mislijo, da je avtor tisti, ki je sestavljal kamenčke
ja tega je povsod veliko, celo TR vključuje podobne “manj uradno znanstvene” poglede na življenje, ki naj bi bilo v obliki življenjskega scenarija zapisano že v otroku. s sinhorniciteto nisem dovolj seznanjen, kolikor pa se spomnim ima drugačen pomen kot naključja v knjigi [psi].
strinjasm se, da gre v mnogih pogledih za opazovanje ene in iste zadeve, le pogledi na to kako je to sestavljeno in kaj je v ozadju tega se od razlage do razlage močno spreminjajo. jaz se zato nisem želel spuščati v nobenega od teh pogledov in sem dogajanje enostavno označil za “naključja”, ker se mi je to zdelo najbolj elementarnega in tudi skupnega pri vseh pogledih. enako sem naredil tudi z reinkarnacijo. ta je zaradi podobnosti s tem, kar razlagam v knjigi, obsojena na to, da jo bodo ljudje zamenjali s tem, čemur zdaj rečem kontinuum (gre za nadaljevanje Ega). je pa to, kar se razumeva pod konceptom reinkarnacije precej drugače od kontinuuma … saj prenos informacij poteka povsem drugače in v vmesnem stanju so lastnosti Ega in duše nekaj povsem drugega.
pri vsem kar sem spoznal doslej, pri meni ni povezave z gibanjem planetov in planetarnimi cikli in “notranjim” dogajanjem pri ljudeh. edini planet, ki ima vpliv na naše počutje je luna, vendar strogo odklanjam posploševanje, da ima luna kakršen koli življenjsko-usodni vpliv na nas. menim, da je njen vpliv podoben kot je vpliv vremena, sonca in drugih naravnih vplivov.
jaz zdaj ne trdim, da imam prav, samo trdim, da tako vidim in verjamem, dokler ne dobim drugačnih prepričljivejših argumentov, da bi mislil drugače.
… kar se virov tiče, moram priznati, da sem grozen bralec. zelo težko se lotim knjig in še težje kakšno preberem do konca. morda sem zato tudi bolj razumevajoč do tistih, ki jim [psi] ni všeč
šele pred kratkim sem prvič prebral alkimista, do konca! sem impresioniran, ker človek govori o vsem, kar je v knjigi [psi], celo simbolika je enaka! kača = 13. značaj, to je bistvo alkimista … še bolj zanimivo je, ko sem preučeval od kod je pisec dobil znanje o tem in sem odkril, da je 11 let preučeval delo in življenje alkimistov, ki seveda niso zgolj študirali, kako bi naredili zlato … menim, da so prišli do roba resnice, le črte niso znali prestopiti … manjka jim namreč samo REI … potem bi lahko sestavili vse, kar so iskali in vedeli. žal pa nimam virov iz katerih so oni izvedeli, da je vse to znanje že nekoč obstajalo.
o celestinskih prerokbah mi je pripovedovalo veliko ljudi, zato se jih nameravam lotiti ob prvi priložnosti. in potem je tu še kabala, za katero mi je nek znanec, ki to stvar dolgo preučuje, rekel, da ne more verjeti kako sem jaz lahko sestavil stvari o katerih govori kabala, ne da bi za to vedel od prej … in iztočnice, ki mi jih je povedal in preseki za filozofijo knjige [psi] so res obetavni …
… ampak kot rečeno … vse po vrstnem redu.
…
ne, v sanjah o knjigi ni bilo ničesar niti o naključjih niti o Življenju!! že res, da je bila v sanjah ta prispodoba, ki se je predstavila v imenu življenja, ampak jaz tega takrat nisem tako razumel … zdelo se mi je, da je to pač zabaven del fantazije v zgodbi, da nek kuža govori o teoriji, ki jo tako raziskujem že dolgo let … šele med pisanjem sem prihajal do spoznanj o pomenu tega in onega v sanjah … ker so se mi dogajala takšna naključja, da jih statistično nikakor več nisem mogel razlagati, sem začel razmišljati o drugem koncepti, kot je bil ta,ki sem ga prej poznal … to mi niti slučajno ni ugajalo, ker ne maram razmišljati o nečem, česar ne razumem in tako mi je bilo razmišljanje o neki zunanji inteligenci, ki stoji za temi naključji prav odvratno …
in skoraj nesprejemljivo. ampak neverjetno je bilo kako so se mi pred očmi pojavljali odgovori za vse o čemer sem razmišljal in to po takšnih naključjih, da človeka res sezuje … še zdaj se mi zdi neverjetno, če pomislim na to. tako se je vsa teorija glede Življenja in pomena teh naključij sestavljala med samim pisanjem, ko pa je bila knjiga končana sem še vedno dvomil o tem, da je to res tako kot naj bi bilo … za vse sem hotel res znanstveno razlago, dokaze in argumente in ne zgolj tez in predvidevanj … čeprav ljudje knjigo [psi] pogosto uvrščajo v zvrst “tiste” literature, ki jo ponavadi pišejo ljudje, ki zelo radi in zelo hitro zaidejo v razlaganje nerazumljenega z nerazumljenim in se (pre)hitro oklenejo ne dovolj argumentiranih teorij … je treba vedeti, da sem jaz velik skeptik in niti slučajno nisem naklonjen temu značilno “emocijevemu” načinu razmišljanja. nekaj časa sem tako pustil odprti obe poti in sem se odločal, katera je bolj verjetna od obeh … na koncu pa sem dobil neizpodbiten dokaz, kjer ni bilo več nobenega podvprašanja. samo strmel sem in z lahkoto odvrgel v koš vse kar sem verjel skoraj vse življenje. druga pot je bila tako zame potrjena. govorim o 7. dokazu.avatar: prav. hvala za odprtje te teme in sodelovanje v diskusiji.
glede knjige … nikoli ne reči nikoli
…no, saj si napisal verjetno, kar je v jeziku instinkta “zagotovo bom še kako bral” … no, če si že prišel tako daleč vsekakor ne bo odveč, če si boš ogledal še razlage svetov, ki jih trenutno še pišem … počasi. mislim, da boš tam odkril še marsikaj zanimivega tudi zate. (predvsem v naslednji … 6.! … mislim, da bo to ena tistih razlag, na kateri se bo tudi lomilo največ kopij)
malo se moram pošaliti na tvoj račun! upam in želim ti, da boš našel pot, na kateri boš spoznal svoj smisel. da boš prepoznal srečo slehernega dne in znal uživati v tem kar si … in da te, ko bo čas za to, doleti prava ljubezen … (potem se bo vse prejšnje že izpolnilo)
…
irena: Življenje razumem kot primarno inteligenco, ki je nastala s povezavo prvih organizmov in prenosom informacij med njimi … njegova evolucijska pot je neprimerno daljša od naše in ker se ves čas nadaljuje, saj vmes ne umira tako kot mi, gre za obliko inteligence, ki je mi sploh ne moremo dojeti. vsa živa bitja (brez izjeme) so materializirana oblike te ene same in edine inteligence, ki jih (nas vse) usmerja tako, da vsi živimo svojo šolo življenja, katere cilj je napredek materializiranega koncepta v smeri proti njemu samemu Življenju. po organizaciji je podobno kot država … vsi imamo ves čas občutek, da je to nekaj nad nami, v resnici pa smo tudi “država” mi sami, naš skupen koncept v okviru katerega bivamo.
Življenje je torej nekak naš skupni imenovalec, ki ima svoj načrt, a tega ves čas prilagaja naključjem, ki jim hoče zavladati … čeprav je samo nastalo prav zaradi tega naključja. Njegov cilj tudi ni odločati namesto nas … tukaj je naša največja zmota (govorim o tistih, ki verjamejo v zapečateno usodo) … nikakor! Življenje je kot učitelj, ki učencem ne želi reševati domačih nalog, ampak jih naučiti, kako sami priti do pravilnih rešitev in globokega razumevanja težav in iskanja poti do premagovanja težav.
…
olivier je sicer zelo preprosta zgodba, vendar ima širše gledano zelo globok pomen. ni naključje, da je povezano z zgodbo o narcisu, saj ima tudi ta mitološka zgodba svoj zelo globok, danes nerazumljen pomen. [psi] se začne in konča z osnovnim problemom, zaradi katerega je človeštvo izgubilo ljubezen … to je nesprejemanje. zgodba o olivierju prikazuje, kako ljudje, ki se ne sprejemajo zamenjajo osnovni koncept ljubezni … namesto, da bi ljubili drugo osebo, ljubijo sebe skozi drugo osebo. tragika vsega je, da ti ljudje sploh ne zaznajo, da ne ljubijo drugih ampak v resnici le sebe, drugi pa so le njihovo zrcalo … takšna ljubezenska igra, pa je obsojena na tragičen konec, ki ga lepi narcis tudi doživi. oliver je na isti poti kot narcis, njegova edina sreča je, da je k njemu Življenje še pravi čas poslalo erosa, ki ga reši nevarne utvare in predstave. (to je simbolika obračanja zrcal na olivierjevi hiši.) v tej zanki se nahaja veliko ljudi, jaz jih opazujem ves čas in nikomur se niti ne sanja, da pri njem kaj “narobe”. ves čas se čudijo od kod imajo težave, te so morda najbolj očitne prav pri spolnem občevanju, ki ga ne zmorejo nadgraditi v ljubljenje. nasproti tega so res vsi (ampak res prav vsi!) prepričani, da povsem obvladajo to čemur jaz pravim ljubljenje … vendar ne znajo niti razločiti med počasnim, nežnim in čutečim spolnim občevanjem z morda romantično predigro od resničnega ljubljenja, ki je nekaj povsem drugega. (razlika je predvsem v psihologiji spolnega odnosa v obeh primerih) … takšni ljudje se vrtijo okoli svojih teav in jih rešujejo na sto in en domiseln način, a nikoli ne najdejo rešitve, zgolj “blažila” … in nekateri so pripravljeni prisluhniti … sledijo poti, ki jih vodi do sprejemanja sebe in potem se jim vse začne spreminjati … spoznavajo stvari o katerih se jim prej ni niti sanjalo in težave, ki jih prej niso znali reševati izginejo same od sebe, kot da jih nikoli ni bilo … opazovati tak proces je res užitek in začudenje ljudi, ki spoznajo razliko o kateri sem ves čas govoril in so bili prepričani , da natančno vedo o čem govorim, je malodane brezmejno. in ne morejo se načuditi, kako so lahko živeli v takšni zmoti in takšnem prepričanju.
… ja vem, zveni kot bi vam obljubljal pravljico … ampak to ni harry potrer, to je [psi] – gola resnica.
p.s. … zlati rez, ne kupuj več tistih “doma narejenih” cigaret od sosede, ki ima koprive v lončku na balkonu!!huh … bom šel najprej korak nazaj, ker se mi zdi, da nismo več na istem čolnu.
prej nikoli v življenju nisem slišal za ta forum, nekdo je odprl temo, ki se dotika knjige, ki sem jo napisal in ker ste se o tej temi razgovorili, se je na googlovem brskalniku znašla zelo visoko, če vanj pišeš knjiga psi.
opazil sem, da se na blogih o knjigi pogosto piše precej slabo … zelo veliko je ljudi, ki govorijo zelo kritično, me je pa presenetilo, da lahko tako govorijo tisti,ki knjige še nikoli niso imeli v rokah, kaj šele, da bi jo prebrali.
no, potem sem naletel na vaš blog, kjer je bilo o knjigi prvič spregovorjeno na precej višji ravni, bilo je precej takih, ki so knjigo prebrali in tisti, ki je niso, o njej niso kar nekaj pisali v duhu baba čula baba rekla.
nekdo je tudi napisal, da me pozna in nekdo je tudi predlagal, če bi me tisti nagovoril, da se vam pridružim.
zato sem se odločil, da se za nekaj časa vključim v ta blog, torej v razmišljanje o temi, ki jo je tu nekdo odprl (menda jernej).
zato me preseneča, da mi glas očitaš, da se zdaj “nočem” pogovarjati o drugih temah, da ne želim prisluhniti tvojim izkušnjam, tvojim modrostim in tvojemu srečanju z Življenjem ali kar koli, kar pač verjameš. ne gre za to, da bi se ubadal s tem ali je res kar pišeš ali ne, jaz ti vse to kar si napisal verjamem, mislim le, da ne govoriva o istih stvareh, ti pa vztrajaš, da gre za točno to o čemer govorim. po vsem, kar si povedal, tega le še ne morem potrditi … po drugi strani pa v tvojih besedah, vidim precej ukrivljeno predstavo o tem, kar razlagam, zato pa tudi ne morem videti, da govoriva o istih stvareh.
če pojasnim na splošno, jaz nikoli nisem trdil, da sem samo JAZ nekdo, ki ga je Življenje “izbralo” za nekaj, čeprav mi ves čas očitaš, da se hočem imeti za nekaj več, se jaz ne počutim tako. nikogar ne želim v nič “stlačiti” in nikogar ne želim posiljevati s svojim razmišljanjem. REI je takšen kot je, nekdo bo v njem videl oh in ah, nekdo drug pa fuj in fej … in kaj jaz zdaj morem za to? vsem pač ne moremo biti všeč, tudi kot ljudje ne!
vedno se predstavljam enako:
sem eros – knjižni lik, ki je napisal to knjigo. zato vedno trdim, da sem pisec te knjige, avtor pa je Življenje. (če kje piše drugače, sem se zmotil!) … ja, lahko se tudi zmotim
ko rečem, da je knjiga “moja” mislim s tem kot moj svet, v katerem živim, ko rečem, da je to knjiga Življenja, mislim pri tem na njegov načrt, ki mu jaz samo sledim (vsi pa mislijo, da sem jaz kreator tega načrta) ne, jaz samo sledim naključjem, ki se mi odvijajo in vse drugo se odvija po poti kot se odvija. ves denar, ki se steka od knjige na moj račun, vlagam nazaj v knjigo. nisem si povrnil niti tega,kar sem vložil, ker verjamem, da mi je tudi tisti denar Življenje podarilo … in pri izdelavi knjige zato tudi nisem nič šparal.
če Življenje misli, da sem ga slabo poslušal in sem knjigo naredil preveč “po svoji predstavi”, bo že uredilo, da se ne bo več prodajala, če pa se mu bo zdelo, da je ok, mi bo z naključji pomagalo utreti pot naprej … do vseh tistih, ki jo po njegovem mnenju potrebujejo.
ali je knjiga super, ali ne, butasta ali ne in ali je v njej čudo nevideno bo presodil vsak sam … in to knjigo vsak doživi po svoje. možnih pogledov pa je neskončno … tako so bralci, ki je ne razumejo in pravijo, da ni nič posebnega in se s tem morda želijo dvigniti nad pisca, da bi drugim prikrili to, da je sploh ne razumejo … potem so taki, ki je ne razumejo pa jim je fantastična, ker se preprosto ubadajo s tem, kar so iz nje potegnili … potem so taki, ki jo razumejo in jim je super … in so taki, ki mislijo, da jo razumejo in jim je super … ampak meni je vse prav … kakor koli jo kdo razume, vidi ali doživi, je to povsem njegova osebna stvar in jaz ga ne sodim po tem, ali mu je všeč ali ne in ali o njej govori dobro ali slabo!
jaz sem jo napisal, kot rečeno pa je nisem ustvaril (v to res verjamem!) … zato se iz nje sam še vedno učim … zato sem včasih morda samo tako presenečen, da jo nekdo, ki jo samo enkrat prebere (jaz sem jo vsaj 100x) povsem razume in mu je že vse jasno … in nekaterim to uspe še preden jo preberejo!
meni pač doslej to še ni uspelo, da bi nekaj razumel, preden se s tem sploh seznanim, namreč.
glas, ti praviš, da si vse to že spoznal pred desetimi leti in te zato morda vse to že dolgočasi … moral si boš odgovoriti na vprašanje, ali si pred desetimi leti res spoznal to, kar je v tej knjigi, ali pa si spoznal nekaj drugega in misliš, da je isto. morda je res isto in jaz mislim, da ni, morda pa ti ne razumeš v čem se knjiga razlikuje od tega, kar si doživel ti. da se razumeva, jaz te sploh ne sodim! tudi, če si dobil tak občutek, te občutek vara. zdi se mi le škoda, da je nekdo, ki je pred desetimi leti prišel do nečesa (zame tako izjemnega), vse to obdržal zase. da ni s tem vsaj poskusil, če že ne spremenil sveta. jaz opažam, da rei ponuja rešitve, kakršne si mnogi želijo in jim bodo pomagale izboljšati življenje … nikakor pa nisem in ne bom nikoli s svojo predstavo o teh rešitvah nikogar posiljeval in prepričeval, da je tako in nič drugače. če so ljudje s ponujenim zadovoljni, sprejmejo, če ne, zavrnejo. nobenega pomena nima tukaj diskutirati ali je to pametno in dobro ali ne.
irena: kaj ustvarja naše misli? po mojem druge misli … Življenjeje ustvarilo le izvorno misel, naključje pa je ustvarilo prvo misel Življenja;-)
