Prepustiti se Življenju
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Prepustiti se Življenju
- This topic has 149 odgovorov, 17 glasov, and was last updated 9 years, 9 months nazaj by Anonimnež.
-
AvtorPrispevki
-
10. 12. 2010 ob 5:48 #7471IrenaČlan10. 12. 2010 ob 5:58 #7472IrenaČlan
AVATAR wrote:
Ti pa iščeš ljubezen…kot je opisana v knjigi PSI…
No, niti razsvetljenja niti ljubezni ne iščem – najsi opisujeta Sidarta ali Eros – “iščem” bistvo …(pa recimo , čeprav povsem ne zadane) …bivanja.AVATAR wrote:
Mojkin nasvet je precej filozofski…ampak…zamisli, da vsak dan recimo 10 ur samo dihaš ?!…Kako bi to vplivalo na tvojo osebnost in komunikacijo z drugimi ljudmi ?
Mojkin nasvet niti malo ni filozofski, temveč praktičen. Diham ponavadi 24 ur na dan, a večinoma s primesmi- pa tokrat ne mislim na dim cigaret, temveč dim raznoraznih konstruktov.10. 12. 2010 ob 9:17 #7474AVATARČlanIrena…kaj pa če ti povem…da sploh ne veš kaj iščeš…mislim, da niti sama tega ne veš…Niti tega ne veš kaj to sploh je ” Življenje ” …in ta tvoja prispodoba Življenja…kot naj bi jo ti dojemala…ali kaj takega sploh obstaja…če sploh kaj obstaja ?!
Nič osebnega…ti si precej težak…zelo kompleksen tip osebe…zavozlan v skupek vseh mogočih filozofij…Hm…pri globokih duhovnežih je problem…da živijo čist v nekem svojem svetu…ki ga niti sami ne razumejo.
Ja nič…zavestno dihaj 24 ur…vso srečo.
10. 12. 2010 ob 10:04 #7476AnonimnežNedejavnoE Irenca tehnično gledano ne moreš dihat 24/dan…med spanjem včasih ljudje nehajo dihat za par sekund, znanstveno dokazano…al je tako tudi podnevi pa ne vem…so pa taki postanki tudi med meditacijami in raznimi stanji transa…
Namesto izraza”Buda” pa še mal preštudiraj izraz “Bodhisattva”…ma v bistvu je to isto, samo da tukaj zna striček Google povedat še marsikaj zanimivega…
10. 12. 2010 ob 12:39 #7477mojkaParticipantbrezo, najprej napišeš, da takega stanja itak ne more(mo) doseči, potem pa hočeš da se blazno ukvarja s tem, kaj si mislil, česa da ne more doseči. se ti sploh nosiš pod enim plaščem?
In koliko poznaš takih okradenih, pogorelih in s mrtvimi obkroženih. Naša življenja so veliko bolj vsakdanja. ne rečem da dolgočasna ampak vendarle ni tako težko sprejeti stvari, ki se ti dogajajo.Ni pa ti treba sprejemati stvari, ki se dogajajo drugim- tam veljajo njihovi zakaji. Omenjanje trpljenja drugih je velikokrat izgovor, da nam ne bi bilo treba sprejeti stvari, ki se nam godijo, ker svet da je itak krivičen. Sočutje nima nič s tem.10. 12. 2010 ob 13:20 #7478glasParticipantIrena wrote: …tisto, kar verjetno imam “pred nosom” pa ne vidim, ne slišim, ne začutim, ne zagrabim… da bi se cela pomaknila v smer prepuščanja…
Moj problem : prepuščanja ne zmorem brez “nadzora” in ne v “kompletu”Zaupati! Čemu? Komu? Kaj? Kako? Kdaj?Verjetno brezpogojno zaupati, a ne? …Prepustiti se življenju… Višja inteliginca, ki si Ti in je istočasno tudi Vesolje (Narava, Ludje, živali,..) vseokrog tebe.. in med tabo in vesoljem nastaja subtilna (in manj subtilna) interakcija, ki ustvarja simfonijo, ki ji moreš znati prisluhniti, kam te vodi, kdaj te želi kam premakniti, kje je najblje zate,… STRAH je ponavadi tisti, ki povzroči, da je ne upamo poslušati in zatajimo sami sebe in nato ostajamo na mestu, kjer nam ni več fino, kjer izgubljamo smisel, kjer ne vemo več za kaj smo tu… Strah in razočaranja, ki so pustila sledove v čustvenem telesu močno ovirajo pot naprej.. Zatorej vsak poskus prepuščanja, osebo slej ko prej sooči z vsem nerazrešenim balastom v njenem bistvu. Včasih se osebi zaradi tega zazdi, da ko se prepusti življenju, da ji življenje servira slabo! Da je kaznovana za svoj poskus prepuščanja itd in se hitro potegne nazaj v statičen svet, ki ga je že tako močno vajena, čeprav ji ne nudi nič lepega več..
Brezpogojno zaupati ja! Poti, ki te vodi naprej in se zavedati, da na tej poti srečuješ le samega sebe.Drugače pa življenje je potovanje. Treba je to občutiti… Človek, če se ”zatakne” v življenju, če se na večih področjih ne razvija več, potem se začne razkroj, odmiranje… Vedno je kaj kar je treba spremeniti, odvreči kak balast (notranji ali zunanji), ki ne sodi več v tvoje življenje in sprejeti novo, ki želi vstopiti…
Lepo potovanje vsem
http://www.youtube.com/watch?v=6PDmZnG8KsM“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
10. 12. 2010 ob 20:51 #7479AnonimnežNedejavnoE mojka tebe pa nisem čist zaštekal…Pa kaj mi vsi nekibluzite o duhovnosti, če sploh ne štekate niti osnov…
Valjda da običen človeček lahko to doseže…rekel pa sem naj se ukvarja s tistim kar je nasprotje od njenih problemov oz, s tistim kar lahko probleme izniči…
Dal sem banalen primer kjer se lahko enemu človeku lahko zgodi svašta, amoak večini ljudi se ponavadi zgodi samo nekaj od tega in že stoka…kako naj se potem sooča s stvarmi ki so še globje v podzavesti in še bolj hudimi zadevcami, če ga že ena simpl stvar vrže s tira..,Sočutje je sopotnik ljubezni, eno brez drugega ne more…pejt doma učit knjige…
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.