Prepustiti se Življenju

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Prepustiti se Življenju

  • Avtor
    Prispevki
  • #27947
    janko
    Član

    snowcat :) wrote: Včasih pomislim, da ti bi Tadej bil enkratni svetovalec za ameriško vlado….

    s.

    možno.
    ampak seweda bi pa rabil dobrega swetovalca ali še bolje pivskega towariša LOL

    Lepo je če deliš
    #27953
    AVATAR
    Član

    Včeraj sem bil na strelišču in sem si dal duška s streljanjem, mater sem se dobro počutil, ko sem luknjal tarče, pa vsa ta udarna moč v rokah Cool

    Lepo je če deliš
    #27955
    ozelot
    Participant

    https://www.youtube.com/watch?v=uCppmoZiXUY

    AVATAR wrote: Včeraj sem bil na strelišču in sem si dal duška s streljanjem, mater sem se dobro počutil, ko sem luknjal tarče, pa vsa ta udarna moč v rokah Cool

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #28121
    Anonimnež
    Nedejavno

    Dober prikaz prepuščanja življenju je v filmu (posnet je po knjigi)

    Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil

    V domu za ostarele je vse pripravljeno za praznovanje Allanovega 100. rojstnega dneva, zbrani so gostje, mediji in župan s slavnostnim govorom. Allan pa tik pred zdajci pobegne skozi okno, z nekaj fičniki v žepu si kupi avtobusno vozovnico, do koder pač gre, vmes pa ukrade še kovček nekemu sumljivemu mladeniču, ki ga poprosi, naj malo popazi nanj. Izkaže pa se, da je v kovčku ogromno denarja …

    Tako se začne izjemno potovanje stoletnika in avanture, polne napetosti in nevarnosti. A ta pot se ne dogaja le v sedanjosti, ampak tudi v Allanovi preteklosti, saj se je v svojem dolgem življenju znašel na prizorišču skoraj vseh najpomembnejših zgodovinskih dogodkov 20. stoletja


    Smeha polna skleda Star

    lotus2015-02-18 09:27:51

    Lepo je če deliš
    #28123
    strelka
    Participant

    lotus wrote: Dober prikaz prepuščanja življenju je v filmu (posnet je po knjigi)

    Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil

    V domu za ostarele je vse pripravljeno za praznovanje Allanovega 100. rojstnega dneva, zbrani so gostje, mediji in župan s slavnostnim govorom. Allan pa tik pred zdajci pobegne skozi okno, z nekaj fičniki v žepu si kupi avtobusno vozovnico, do koder pač gre, vmes pa ukrade še kovček nekemu sumljivemu mladeniču, ki ga poprosi, naj malo popazi nanj. Izkaže pa se, da je v kovčku ogromno denarja …

    Tako se začne izjemno potovanje stoletnika in avanture, polne napetosti in nevarnosti. A ta pot se ne dogaja le v sedanjosti, ampak tudi v Allanovi preteklosti, saj se je v svojem dolgem življenju znašel na prizorišču skoraj vseh najpomembnejših zgodovinskih dogodkov 20. stoletja


    Smeha polna skleda Star

    tole pa po napovedniku sodeč…mora bit super za smejalne mišiceBig smile
    Lepo je če deliš
    #28277
    Anonimnež
    Nedejavno

    Sprejemanje je tako pomembna stvar, da so jo nekateri poimenovali “prvi zakon osebne rasti”. Sprejemanje preprosto pomeni to, da vidimo stvar takšno kot je in rečemo: “Takšna je ta stvar”.

    Sprejemanje ni odobravanje, strinjanje, dovoljevanje, pooblaščanje, kaznovanje, rivalstvo, dogovarjanje, vdanost, sočutje, podpiranje, potrjevanje, ohranjanje, zagovarjanje, odtegovanje, preverjanje, krepitev, vzgajanje, opogumljanje, pospeševanje, promoviranje, dodajanje, dajanje potuhe ali kaj podobnega.

    Sprejemanje pomeni reči: “To je tako kot je, in kar je, je tako kot je.” Velika filozofa Gertrude Stein (“Vrtnica je vrtnica je vrtnica” ) in Popeye (“Jaz sem, kar sem”) sta razumela sprejemanje.

    Dokler resnično ne sprejmemo vsega, ne moremo videti jasno. Vedno bomo gledali skozi filtre “treba je”, “morali bi”, “nujno je” in predsodkov.

    Ko se realnost spopade z našo predstavo o tem, kakšna bi morala biti realnost, realnost vedno zmaga. (Spustite nekaj v prepričanju, da gravitacija ne bo delovala. Vseeno bo padlo.) Tega ne maramo (to je, imamo težavo, da bi to sprejeli), zato se, ali spopadamo z realnostjo in postajamo vznemirjeni, ali pa se od nje odvrnemo in postanemo ne-zavedni. Če ste vznemirjeni ali ne-zavedni – ali pa če zaradi neke stvari nihate med tema dvema – se lahko vprašate: “Kaj pri tem ne sprejemam?”

    Sprejemanje ni stanje pasivnosti ali nedejavnosti. Ne pravimo, da ne morete spremeniti sveta, nadomestiti slabo z dobrim, zlo z dobroto. Sprejemanje je dejansko prvi korak k uspešnemu delovanju. Če ne sprejmete v popolnosti situacije takšne kot je, potem boste imeli težave pri njenem spreminjanju. Še več, če v popolnosti ne sprejmete situacije, potem nikoli ne boste resnično vedeli, če je situacijo potrebno spremeniti.

    Ko sprejmete, se sprostite; dopustite; postanete potrpežljivi. To je prijeten položaj, tako za sodelovanje kot za odhod. Ostati in se boriti (celo za smešne stvari: kolikokrat ste resnično trdno poskušali doseči dobro počutje?) ali zbežati z gnusom ali v strahu ni ravno izpolnjujoč način življenja. Je pa neizogiben rezultat ne-sprejemanja.

    Vzemite si nekaj trenutkov in premislite o situaciji, s katero niste zadovoljni – ne o največjem bremenu v življenju, ampak le o preprostem dogodku, zaradi katerega ste čemerni. Sedaj sprejmite vse v zvezi s to situacijo. Naj bo tako kot je. Kajti, navsezadnje je tako, ali ne? Poleg tega se boste bolje počutili, če jo sprejmete.

    Potem ko jo sprejmete, in vse v zvezi z njo, je še vedno verjetno ne boste marali, vendar pa jo lahko nehate sovražiti ali se je bati. V najslabšem primeru jo boste sovražili ali se je bali nekoliko manj.

    To je resnična vrednost sprejemanja: glede življenja in sebe se počutite bolje. Vse, kar smo rekli o sprejemanju, se nanaša na stvari, ki ste jih naredili (ali pa pri tem niste uspeli). Dejansko je vse, kar smo dejali o sprejemanju uporabno še posebej za vaša presojanja o sebi.

    Vse stvari, za katere menite, da bi jih morali storiti, pa jih niste, in vse, ki ste jih storili, pa menite, da jih ne bi smeli, enostavno sprejmite. Naredili ste jih (ali pa niste). To je realnost. To je tisto, kar se je zgodilo. Preteklosti ni mogoče spremeniti. Lahko se z njo borite, ali pa se delate, da se to ni zgodilo, ali pa jo sprejmete. Predlagamo zadnje. Življenje v krivdi, strahu in ne-zavedanju je najmanj ne preveč veselo.

    Celo prvovrsten redoljub kot Sv. Pavel je priznal: “To, kar bi moral narediti, ne naredim, in tistega, kar ne bi smel, storim.” In to je bil človek, ki je vedel, kaj mora delati! Naslednjič, ko odkrijete, da delate nekaj, kar ne bi “smeli”, ali pa, ko ne boste nekaj naredili, kar bi “morali”, to lahko prav tako sprejmete. “Če je bilo dovolj dobro za sv. Pavla, potem bo tudi zame.”

    Ko se nahajate že pri tem, potem lahko prav tako sprejmete vse vaše bodoče prestopke zoper tisto, kar bi “morali”, na tem svetu. Naredili boste prestopke. Ne, da nujno odobravamo prestopke. Ampak sprejemamo dejstvo, da človeška bitja počnejo takšne stvari; in če še niste sprejeli vašega človeštva – z vso veličastnostjo in neumnostjo, ki je v njem – potem je mogoče sedaj dober trenutek za začetek.

    Ko se nahajate v stanju ne-sprejemanja, se je težko učiti. Stisnjena pest ne more sprejeti darila in stisnjena psiha – trdno odločena proti realnosti, ki se je ne sme sprejeti – ne more z lahkoto sprejeti lekcije.

    Sprostite se. Sprejmite to, kar se že odvija – najsi to počnete vi, ali nekaj izven vas. Nato poiščite nauk. Morda ne boste uživali v vsem, kar se odvija v življenju, lahko pa uživate ob dejstvu, da je, ne glede na to, kaj se dogaja, “tu nekje skrit nauk.”

    Peter McWilliams

    Prevod: Anton Rozman

    Vir: http://www.teozofija.info

    Lepo je če deliš
    #28283
    snowcat :)
    Participant

    Sta dva klasična primera, kadar človek lahko razpozna, da je v komliciranem stanju misli.
    1/ kadar srečamo dolgo_nevidenega_prijatelja, rečemo, ma kje si bil ves ta čas. Saj nismo se videli 100 let, kaj je s tabo ? Zakaj nisi poklical ? …..Namesto ? …..
    2/ kadar delamo donače naloge s otrokom – primer: odgovorite na vprašanje. Ali je na sliki med oblikami trokotnik ? Pravilen odgovor je. ,,ni,, Mi odrasli pa rečemo, ,,ni, so pa kvadratki, krogci, ….,,…. pač nakladamo.

    Je pa še eden, ki pa je 100% – če sediš s nekom in si tiho, bo nakladal, tudi če ti ne rečeš ves čas niti ,,b,, Mi čehi rečemo ,,sam sebe vprašaj, sam sebi odgovori,, ….nekaj vem o tem, sem prav specialist na monolge :-) In če to že postane ne znosno tudi človeku samemu ? Pač bo ževčil gum…

    snowcat

    Lepo je če deliš
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.