Jeza
- This topic has 47 odgovorov, 10 glasov, and was last updated 14 years nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
13. 12. 2010 ob 23:57 #7538strelkaParticipant
Vesna wrote:
Nikakor pa se ne morem strinjat ..da jeza da polet …
Ja, res da jeza polet, če jo izrazimo na pravi, to je na konstruktivni način.Jeza ima v sebi ogromno moč. Neizražena (pojedena jeza) nam povzroča težave z jetri in žolčnikom. Napačno izražena nam razdira odnose,….kar ustvarjamo, z jezo podremo, s čimer si delamo samo škodo.Kako jezo izrazit na pravi način, lahko opišem le s pripovedjo ene sodelavke. Nekoč, ko še ni bilo globinskih sesalcev, smo preproge nosili na dvorišče klofat (iztepat). Pa pravi ta sodelavka, da kadar jo je mož razjezil, je kar zrolala preprogo in jo nesla sklofat, pa tako udarjala s klofarjem po preprogi, da se je zmatrala in jo je vsa jeza minila.Verjetno tudi pomaga, če gremo delat sklece…Uf za mene je jeza jeza …si jezen al pa nisi …in jeza je neprijetno čustvo …torej meni jeza nikoli ne da poleta …ampak izčrpa ..utrujen rataš …,
Zato tudi takšno mnenje…Se pa strinajam jeza ima ogromno moč …tud fizično poškoduje
motivirala me nikoli ni ..če je mišljeno to- z besedo konstruktivno izražanje jeze …
Mi je pa zanimivo tole konstruktivno izražanje jeze ..če sta dva na drug drugega jezna ko sto mamic…
Skratka ne razmem besede konstruktivno izražanje jeze
Skledce . to je včasih neizvedljivo …tud npr nimajo vsi tepiha14. 12. 2010 ob 0:46 #7541VesnaČlanIzražanje česar koli, v tem primeru jeze:– Neizražanje pomeni obrat navznoter. Ne vržemo čustva iz sebe, pač pa ga zakopljemo vase.– Destruktivno izražanje pomeni, da naderemo zunanjega “povzročitelja” ali kogar koli, ki nam je tisti hip pri roki.– Konstruktivno izražanje pomeni, da jezo prav tako pošljemo iz sebe navzven, ampak ne z uničujočim načinom. V ta namen lahko uporabimo katero koli fizično aktivnost, od teka do počepov, ali da kričimo…. Bistveno je, da nikomur ne škodujemo, ne sebi ne drugim, ne našim odnosom.Prav je, da se naučimo čustva izražat na en sprejemljiv način. Ampak pri tem se stvar ne konča, temveč začne. Pot bo prej ali slej pripeljala do spoznanja, da ni zunanjih povzročiteljev, ampak notranji haklci, ki nam kažejo naše lastno stanje, kje in koliko je za počistit. To pa je pot ozaveščanja.14. 12. 2010 ob 8:05 #7543IrenaČlanVesna wrote:
Ampak pri tem se stvar ne konča, temveč začne. Pot bo prej ali slej pripeljala do spoznanja, da ni zunanjih povzročiteljev, ampak notranji haklci, ki nam kažejo naše lastno stanje, kje in koliko je za počistit. To pa je pot ozaveščanja.In če ozavestimo, da smo del Celote, sredi katere imamo svoje prirojene “dolžnosti in pravice”, odpadejo sčasoma sodbe o dobrem in zlu – in naše misli se zbalansirajo, naše čustva tudi in nenazadnje tudi dejanjaIrena14. 12. 2010 ob 8:24 #7546strelkaParticipantVesna wrote:
Izražanje česar koli, v tem primeru jeze:– Neizražanje pomeni obrat navznoter. Ne vržemo čustva iz sebe, pač pa ga zakopljemo vase.– Destruktivno izražanje pomeni, da naderemo zunanjega “povzročitelja” ali kogar koli, ki nam je tisti hip pri roki.– Konstruktivno izražanje pomeni, da jezo prav tako pošljemo iz sebe navzven, ampak ne z uničujočim načinom. V ta namen lahko uporabimo katero koli fizično aktivnost, od teka do počepov, ali da kričimo…. Bistveno je, da nikomur ne škodujemo, ne sebi ne drugim, ne našim odnosom.Prav je, da se naučimo čustva izražat na en sprejemljiv način. Ampak pri tem se stvar ne konča, temveč začne. Pot bo prej ali slej pripeljala do spoznanja, da ni zunanjih povzročiteljev, ampak notranji haklci, ki nam kažejo naše lastno stanje, kje in koliko je za počistit. To pa je pot ozaveščanja.
Ok hvala …za tole ..V mislih sem imela konstruktiven način izražanja dveh ..ki sta v akciji…
ni v tistem momentu za nikamor it …v tem konteksu kako naj zdaj tej osebi konstruktivno izrazim jezo…
Pa uredu to je pač sedaj mentana telovadba …pa o tem je bilo že govora…14. 12. 2010 ob 8:31 #7547strelkaParticipantIrena wrote:
Ampak pri tem se stvar ne konča, temveč začne. Pot bo prej ali slej pripeljala do spoznanja, da ni zunanjih povzročiteljev, ampak notranji haklci, ki nam kažejo naše lastno stanje, kje in koliko je za počistit. To pa je pot ozaveščanja.In če ozavestimo, da smo del Celote, sredi katere imamo svoje prirojene “dolžnosti in pravice”, odpadejo sčasoma sodbe o dobrem in zlu – in naše misli se zbalansirajo, naše čustva tudi in nenazadnje tudi dejanjaIrenasicer ne razumem ..samo a ti ko te kdo kam pošle najprej pomisliš da smo del Celote ..kaj to potem pomeni ..da ga pošljejš z nasmeškom nekam …
a da te je nekam poslal iz čiste ljubezni …al iz čiste zlobe…
No lahko pa začeneš mučit sama sebe …da je ziher spet s tabo nekaj narobe …Tebe Irena …težko razumem…., oz te sploh ne…
14. 12. 2010 ob 9:16 #7550VesnaČlanstrelka wrote:
V mislih sem imela konstruktiven način izražanja dveh ..ki sta v akciji…
ni v tistem momentu za nikamor it …v tem konteksu kako naj zdaj tej osebi konstruktivno izrazim jezo…
Pa uredu to je pač sedaj mentana telovadba …pa o tem je bilo že govora…Izražanje jeze dveh jeznih ljudi?Odvisno, kako zna človek upravljati z lastnimi čustvi. Če se z jezo toliko enači, da ga potegne za seboj, potem je v afektu, to je pa enako kot bi se prerekal s pijanim človekom. V afektu ni razsodnosti, kakor je tudi v pijanem stanju ni. Ali lahko kaj dobrega pride iz prepira dveh jezljivcev, dveh alkoholno ali drugače omamljenih ljudi? Nič dobrega, le veliko razdiralnega nasilja, za kar nam je post festum zelo zelo žal.Ampak po eni strani je tudi tak zgrešen pristop dober. Zaradi učinka destruktivnega delovanja se nam dogaja socialna izolacija, mogoče nezaposlenost…..Ko človek že malo bolje upravlja z lastnimi čustvi, se šele pojavi možnost konstruktivnega pristopa. Ko nam je dovolj socialne izolacije, bomo presneto premislili, kako je bolj smiselno odreagirat. Počasi… počasi se nam odpirajo oči… in postopoma sprejmemo odgovornost za lastne težave v svoje roke.Če so nam slabe izkušnje odprle oči, znamo v kritični situaciji jezo pobožat, jo razumet in sprejet, kar pripelje do razblinjenja tempirane bombe. Ko enkrar pravilno odgovorimo na vprašanja življenja, se nam tudi jeza ne pojavlja več.15. 12. 2010 ob 16:28 #7560IrenaČlanstrelka wrote:
sicer ne razumem ..samo a ti ko te kdo kam pošle najprej pomisliš da smo del Celote ..kaj to potem pomeni ..da ga pošljejš z nasmeškom nekam …
a da te je nekam poslal iz čiste ljubezni …al iz čiste zlobe…
No lahko pa začeneš mučit sama sebe …da je ziher spet s tabo nekaj narobe …Tebe Irena …težko razumem…., oz te sploh ne.
Strelka, ne streljaj . Ne, ne mučim se , da je z menoj ziher kaj narobe… Še manj se mučim s tem, da je kaj narobe z drugim. Živim life kot vsi ostali, z vzponi in padci, “morje” je včasih silno razburkano in včasih mirno. Jaz pa večinoma le opazujem. Ne nujno vedno z nasmeškom na ustnicah in občasno mi tudi solze hladijo dušo. A v glavnem opazujem. Ni boljše predstave, kot je ŽivljenjeIrena -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.