Equilibrium delavnica

[tadej pretner]

Nataša wrote: Tadej, v eni drugi temi si omenil modificirano izvedbo equilibriuma. A bi lahko kaj več povedal o tem?

V Zagrebu sem, tako kot ti, dobil le gole osnove equilibriuma, ki pa sem ga potem razvijal naprej sam. Vnesel sem spremembe tako v eq z namero, kot tudi v eq. brez namere, zato so tudi delavnice sedaj znatno drugačne kot v začetku. Pri equilibriumu z namero je zgodba nekoliko daljša, kar pa se tiče equilibriuma brez namere, pa sem že nekje na forumu omenil, da ga ne uporabljam le do točke umiritve, kar je njegov osnovni namen, ampak po umiritvi z njim nadaljujem. Zgodba, ki se dogaja potem, je povezana s torzijskim poljem in splošnim štelanjem – v glavnem, na ta način pridem do na las enakih telesnih senzacij, kot pri reconnectionu, zato sem tudi v temi eksperiment equilibrium napisal, da menim, da gre v osnovi za isto stvar – razlika je le v tem, na kak način sprožiš torzijsko polje. In ko delaš na sebi, je verjetno eq brez namere primernejši. Pri delu s klientom pa potem tudi izpade, da se je pogostokrat namesto za eq z namero, primerneje odločiti za eq. brez namere.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Nataša]

tadej pretner wrote: Zgodba, ki se dogaja potem, je povezana s torzijskim poljem in splošnim štelanjem – v glavnem, na ta način pridem do na las enakih telesnih senzacij, kot pri reconnectionu, zato sem tudi v temi eksperiment equilibrium napisal, da menim, da gre v osnovi za isto stvar – razlika je le v tem, na kak način sprožiš torzijsko polje.

Glede na poskuse, ki sem jih delala z vrtenjem listka papirja, sem opazila, da je pri eq z namero potrebno počakat in najt nasprotno točko, s katero se vzpostavi torzijsko polje, če pa poskusim zavrtet listek papirja z energijo …nnectiona, pa se to vzpostavi takoj.

tadej pretner wrote: In ko delaš na sebi, je verjetno eq brez namere primernejši. Pri delu s klientom pa potem tudi izpade, da se je pogostokrat namesto za eq z namero, primerneje odločiti za eq. brez namere.

Ja, tudi sama razmišljam v podobno smer, ker mi že lahko postavimo določeno namero, samo ni rečeno, da je to tista stvar, ki je v tem trenutku najpomembnejša ali potrebna za človeka. Včasih je bolje stvari prepustit višji inteligenci oziroma inteligenci telesa.

Sicer pa hvala za odgovor. Meni je pri vsej stvari všeč, da pušča odprta vrata, da vsak posameznik najde svojo pot znotraj tega dela, mu da čisto individualen pridih. Ko sem recimo preučevala reconnection, brala knjigo in si ogledovala video posnetke Erica Pearla, me je ves čas nekaj motilo, pa nisem mogla ugotovit, v čem je problem. Podoben občutek sem imela, ko sem brskala po netu za izvajalci reconnectiona. Šele pred kratkim se mi je posvetilo, da me moti to, da je stvar preveč tehnična, nekako nikjer ni bilo začutit srčne energije, vse je bilo nekako prazno, tako dr. Pearl kot njegova knjiga in tudi tisti izvajalci, ki sem jih uspela najt na netu. Ko sem potem sama iskala svojo pot sem na začetku nekako bolj ali manj sledila navodilom iz knjige, pa mi spet nekaj ni štimalo. Šele kasneje sem ugotovila, da pri meni ne gre drugače, kot da odprem tudi srčno raven in jo vključim v terapijo. Razliko mi je potrdila tudi prijateljica, ki sploh ni vedela za moje dileme, ampak mi je točno to omenila po drugih terapiji, ki jo je začutila precej drugače kot prvo, ko srčna ravni še nisem vključila.

No, zdaj sem sicer mal šla ven iz teme, ampak že nekaj časa razmišljam, kje je pri vseh teh novih tehnikah srce. Zdaj se mi nekako zdi, da vem, kam ga lahko umestim. Tadej, a si kdaj razmišljal v to smer?

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Nataša wrote: Meni je pri vsej stvari všeč, da pušča odprta vrata, da vsak posameznik najde svojo pot znotraj tega dela, mu da čisto individualen pridih. Ko sem recimo preučevala reconnection, brala knjigo in si ogledovala video posnetke Erica Pearla, me je ves čas nekaj motilo, pa nisem mogla ugotovit, v čem je problem. Podoben občutek sem imela, ko sem brskala po netu za izvajalci reconnectiona. Šele pred kratkim se mi je posvetilo, da me moti to, da je stvar preveč tehnična, nekako nikjer ni bilo začutit srčne energije, vse je bilo nekako prazno, tako dr. Pearl kot njegova knjiga in tudi tisti izvajalci, ki sem jih uspela najt na netu. Ko sem potem sama iskala svojo pot sem na začetku nekako bolj ali manj sledila navodilom iz knjige, pa mi spet nekaj ni štimalo. Šele kasneje sem ugotovila, da pri meni ne gre drugače, kot da odprem tudi srčno raven in jo vključim v terapijo. Razliko mi je potrdila tudi prijateljica, ki sploh ni vedela za moje dileme, ampak mi je točno to omenila po drugih terapiji, ki jo je začutila precej drugače kot prvo, ko srčna ravni še nisem vključila.

No, zdaj sem sicer mal šla ven iz teme, ampak že nekaj časa razmišljam, kje je pri vseh teh novih tehnikah srce. Zdaj se mi nekako zdi, da vem, kam ga lahko umestim. Tadej, a si kdaj razmišljal v to smer?

Delati s srcem, pomeni delati na ravni četrte čakre – s svojim bazičnim jazom, torej sržjo, ki je sicer skup izkušenj vseh inkarnacij, a sila daleč od popolnosti in z določenimi vgrajenimi omejitvami. Ti se sicer na srčni ravni lahko trudiš zliti se recimo s klientom, vendar se v resnici del polarnosti ohrani.
Srčni ravni pa sledi raven duha. Tu ni prostora za čustva, saj vsebuje kvaliteto praznine, ki je popolnost. Vendar pa (lahko) v obeh primerih delaš s torzijskim poljem. Kje je torej razlika?
To razliko lahko premostiš le postopoma, skozi proces raznoraznih deidentifikacij. Tebe lahko nekdo nauči, da na ravni duha s čustvi ne delaš, da je treba le – ali predati namero praznini, ali pa kar dovoliti torzijskemu polju, da naredi, kar je potrebno. A čim si prenosnik torzijskega polja, pomeni, da ga lahko prenašaš le v skladu s svojimi omejitvami oziroma s tistim, za kar verjameš, da je mogoče. In če si pri delu pogrešala čustveni naboj, je to jasen znak, da si skušala delati na ravni duha na silo, oziroma da je to morda ta hip nesmiselno, saj so tvoja prepričanja o potrebi vključitve srca v proces preprosto premočna. No, in v tem segmentu je prostor za napredek, ki ga sam osvajam skozi različne postopke deidentifikacij – Sedona metodo sicer uporabljam, vendar ni edina. Seveda imam s sabo še veliko dela, vendar sem pridrsal do točke, v kateri globinsko verjamem, da vključevanje čustev producira polarnost, ki pa je na splošno pri procesu takšnih in drugačnih manifestacij ovira.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Nataša]

tadej pretner wrote:
A čim si prenosnik torzijskega polja, pomeni, da ga lahko prenašaš le v skladu s svojimi omejitvami oziroma s tistim, za kar verjameš, da je mogoče.

Ali je torej za dosego tako imenovanih čudežnih ozdravitev dovolj, da terapevt nadvlada svoje omejitve glede mogočega ali je vendar tu pomemben tudi klient? Recimo v času, ko je čudežno zdravil Kristus, je bila najbrž že kolektivna miselnost takšna, da so ljudje verjeli v čudeže.

tadej pretner wrote: In če si pri delu pogrešala čustveni naboj, je to jasen znak, da si skušala delati na ravni duha na silo, oziroma da je to morda ta hip nesmiselno, saj so tvoja prepričanja o potrebi vključitve srca v proces preprosto premočna.

Hm, vsekakor zanimiv odgovor, ki mi daje misliti. Zanimiva mi je pa ena druga stvar. Namreč pri delu z equilibriumom ne pogrešam kakršnegakoli naboja, ker čutim polnost praznine (pač do ravni, ki jo trenutno premorem), pri reconnectionu je pa drugače. Zaenkrat si tega sicer še ne znam razložiti, ampak itaq bosta čas in praksa naredila svoje. Vsekakor pa je v tem trenutku zelo na mestu tvoj odgovor o moji potrebi vključitve srca v proces. Namreč nikoli nisem razmišljala o tem, da bi šlo za potrebo, ali v končni fazi za omejitev, ki jo lahko tudi presežem, ker v moji glavi je še vedno vladalo prepričanje, da je delo iz srca tisto največ, kar lahko človek doseže. Točno to sem rabila v tem trenutku slišat

In v tem kontekstu še eno vprašanje: iz katere ravni pa misliš, da delajo Eric Pearl in terapevti Reconnectiona?

Nataša2011-01-21 08:44:55

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Nataša wrote:

Ali je torej za dosego tako imenovanih čudežnih ozdravitev dovolj, da terapevt nadvlada svoje omejitve glede mogočega ali je vendar tu pomemben tudi klient? Recimo v času, ko je čudežno zdravil Kristus, je bila najbrž že kolektivna miselnost takšna, da so ljudje verjeli v čudeže.

Vplivni faktorji se načeloma seštevajo, včasih pa se zgodi tudi kaj takšnega, kar je precej težko pojasniti.
Pojdiva najprej na seštevanje vplivnih faktorjev:
– Pomembno je, v kakšni meri terapevt verjame v metodo
– Pomembno je, v kakšni meri terapevt “dopušča” čudeže, predvsem ali je prepričan, da je sam sposoben biti katalizator za čudež
– Pomemben je fokus terapevta (sila dolga zgodba, v okviru katere je ogromen prostor za napredek)
– Pomembno je, v kakni meri v metodo verjame klient, oziroma v kakšni meri terapevtu zaupa. Klient gre v tisto, kar mu sugeriraš, zato je pomembno tudi to, da mu stvari preveč ne razlagaš-če to narediš, bo vključil lastne sodbe o tem, kaj je mogoče in kaj ne.
– Pomembno je, da metodo vedno izvajaš v istem prostoru – prostor prevzame namero
_ Nekatera mesta so za takšne aktivnosti sama po sebi primernejša (bodisi “zdravilna mesta”, bodisi pa oblika stavbe, ki “lomi” torzijsko polje in ga krepi po osi stavbe,
– Pomemben je Kp faktor – glej spodnji diagram na temle linku http://www.swpc.noaa.gov/today.html

Nataša wrote:

In v tem kontekstu še eno vprašanje: iz katere ravni pa misliš, da delajo Eric Pearl in terapevti Reconnectiona?

Trudijo se delati na ravni duha. Ampak na tej ravni je irok spekter moči, večinoma povezan z zgoraj naštetimi faktorji.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[klemen11]

tadej pretner wrote:

Vplivni faktorji se načeloma seštevajo, včasih pa se zgodi tudi kaj takšnega, kar je precej težko pojasniti.
Pojdiva najprej na seštevanje vplivnih faktorjev:
– Pomembno je, v kakšni meri terapevt verjame v metodo
– Pomembno je, v kakšni meri terapevt “dopušča” čudeže, predvsem ali je prepričan, da je sam sposoben biti katalizator za čudež
– Pomemben je fokus terapevta (sila dolga zgodba, v okviru katere je ogromen prostor za napredek)
– Pomembno je, v kakni meri v metodo verjame klient, oziroma v kakšni meri terapevtu zaupa. Klient gre v tisto, kar mu sugeriraš, zato je pomembno tudi to, da mu stvari preveč ne razlagaš-če to narediš, bo vključil lastne sodbe o tem, kaj je mogoče in kaj ne.
– Pomembno je, da metodo vedno izvajaš v istem prostoru – prostor prevzame namero
_ Nekatera mesta so za takšne aktivnosti sama po sebi primernejša (bodisi “zdravilna mesta”, bodisi pa oblika stavbe, ki “lomi” torzijsko polje in ga krepi po osi stavbe,
– Pomemben je Kp faktor – glej spodnji diagram na temle linku http://www.swpc.noaa.gov/today.html

Kp indeks prikazuje motnje zemeljskega magnetnega polja. Združuje motnje zemeljskega magnetnega polja izmerjene v 9 ločenih observatorijih v Severni Ameriki. Na
spodnjem linku je diagram Kp nekaj dni po sončni nevihti, 27. maja 2003, ko so bili indeksi tudi do 8!

http://son.nasa.gov/tass/magnetosphere/ob_kp.htm

To pa so bili dnevi za izvajanje EQja, Reconnectiona in ostalih ‘kvantnih’ tehnik

Včeraj zvečer, ko smo vadili EQ je bil indeks cca 0,2…. par ur prej (od 12 do 15h pa 2,0)… bo treba malo planirat

Zanimivo bi bilo imeti statistiko, v katerem časovnem obdobju je Pearl opravil največ ‘čudežnih’ ozdravitev.

Tole je še malo podrobnejši diagram

http://www.swpc.noaa.gov/rt_plots/kp_3d.html

lp

klemen112011-01-21 14:56:37

Lepo je če deliš

[Nataša]

tadej pretner wrote: Vplivni faktorji se načeloma seštevajo, včasih pa se zgodi tudi kaj takšnega, kar je precej težko pojasniti.
Pojdiva najprej na seštevanje vplivnih faktorjev:
– Pomembno je, v kakšni meri terapevt verjame v metodo
– Pomembno je, v kakšni meri terapevt “dopušča” čudeže, predvsem ali je prepričan, da je sam sposoben biti katalizator za čudež
– Pomemben je fokus terapevta (sila dolga zgodba, v okviru katere je ogromen prostor za napredek)
– Pomembno je, v kakni meri v metodo verjame klient, oziroma v kakšni meri terapevtu zaupa. Klient gre v tisto, kar mu sugeriraš, zato je pomembno tudi to, da mu stvari preveč ne razlagaš-če to narediš, bo vključil lastne sodbe o tem, kaj je mogoče in kaj ne.
– Pomembno je, da metodo vedno izvajaš v istem prostoru – prostor prevzame namero
_ Nekatera mesta so za takšne aktivnosti sama po sebi primernejša (bodisi “zdravilna mesta”, bodisi pa oblika stavbe, ki “lomi” torzijsko polje in ga krepi po osi stavbe,
– Pomemben je Kp faktor – glej spodnji diagram na temle linku http://www.swpc.noaa.gov/today.html

Tadej, hvala za vse, zelo koristne odgovore

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki