duša

  • Avtor
    Prispevki
  • #28941
    strelka
    Participant

    snowcat :) wrote:

    …..In še nekaj , kot
    sama dojemam zadevo altruizma …je to neki notranji vzgib …Altruizem dojemam
    lačnega nauči loviti ribe in tudi lačnemu
    daj ribo, če je lačen. V obeh primerih
    je pomoč prizadetemu iz stiske

    To še ne pomeni, da to ni egoistično dejanje. V smislu osebne koristi, zadovoljtva.
    Bistvo zdravega egoizma (sebičnosti) je zavedanje se lastnih potreb, lastnega bitja in odločitev, da bo človek podaril svojo lastno energijo drugemu. Ta notranji vzgib pa je lahko motiviran s marsičem. Zmeraj pa je to v lastno korist. Recimo, jaz pomagam sosedi nesti smeti. Mi ni treba, ma pa dam. Zakaj ? Sigurno imam dober občutek. Zakaj ? Zato ker sem dobila zahvalo (?), pozornost (?), točko za pot v nebo (?), občutek pripadnosti (?), …. Tudi tisti, ki je naučil človeka ribe lovit se je zavedal, da če ga ne bo naučil, bo mož verjetno kradel, ….glede na to, da živimo v ,,zaprtem,, energetskem sistemu (vse vpliva na vse) je mogoče tud razumel, da bi ta kraja lahko vplivala na njega samega recimo preko žene na tržnici….. lahko, da se je odločil mu ,,pomagati,, zaradi tega, da je pač videl malo večjo sliko verične pogojenosti v okviru sistema….

    snowcat

    Točno tako mnenje sem vedela, da ga bom dobilaTongue, ne pričakovala, ampak že ko sem to napisala sem vedla da bo nekdo to povedal…replika na moje besedeSmile.
    Ne nisem o svojih postih govorila o zdravem in ne zdravem egu. Tud nima nič proti egu , mi ne predstavlja nekaj grdega …
    Ljudje različno opredeljujejo ego ..psihologi tako ezoteriki spet tako ..nekje tudi dušo poimenujejo ego …
    torej …
    Pa ok duša.
    Sama nisem tako podkovana o ezoteriki nimam tako popredalčkano vse skupaj ..v bistvu zelo malo vem o ezotriki…tko slovarčki pomeni ..kaj je kaj ..
    ampak pa razmišljam ..
    zdaj govorili smo o sebičnosti duši…
    duh -zavest pa duša , ki se utelesi ima določeno nalogo v materialnem svetu da to svojo nalogo udejan, ki ok jo pač izraža preko osebnosti človeka …
    Zdaj kakšno nalogo ima ta duh-duša …v tem življenju osebnosti in kako jo izraža ..za dobrobit vseh …ja bog ve …
    ja zdaj da napreduje pa če ima za napredek to da pač nekoga pohodi ok..je njena naloga da se postavi zase ..prav ..
    je pač uporabila to orodje ..
    ampak al je sebična …ni .
    zato mi je veliko bolj všeč beseda avtentičnost ..al pa kaj pa vem karma …
    To če gledam ful široko …
    +++
    Ne vem oz se ne strinjam da človek vedno dela vse samo za svojo korist …
    Imaš ljudi, ki ne delajo samo za lastno korist …ampak da vsi nekaj pridobijo …in jp ne zahtevajo nobenega plačila povilečevanja tud to ne delajo za to ..da bodo kaj pa vem prišli v nebesa ..
    ampak pač zato ker poslušajo sebe …ja pa ok poslušajo dušo ….(in ne zato , ker so prej prebrali cel kup knjig o razsvetljenstvu , ne zato ker sveto pismo pravi da je treba pomagat)
    Taka je njihova naloga …njihov dušni zapis.
    Tko mora bit …
    Torej …morda bo opazka da sem kontradiktorna …ampak njet ..duša zame ne more biti sebična ….sebičen je lahko samo človek pa njegov ..jao spet en ezotričen izraz njegov nižji jaz …Big smile
    V bistvu se bolj nagibam mal za hec ..da duša je bolj altruist…Big smile, saj se zavestno odloča ,,,,kaj bo naredilaBig smile , kako bo pomagala za dobrobit vseh tud sebe..seveda če ni spet njen nižji jaz premočen in ji ne da besedo …Big smile

    strelka2015-05-14 11:21:28

    Lepo je če deliš
    #28942
    tadej pretner
    Moderator

    strelka wrote:

    Ne vem oz se ne strinjam da človek vedno dela vse samo za svojo korist …

    Zadevo, o kateri sva govorila s snowcat, pozna ezoterična psihologija pod pojmom primordialna krivda- Gre za sloj, nastal s specifično nevronsko povezavo takrat, ko se ločimo od celote (ko se sebe zavedaš kot individualnega bitja). Nekje globoko v sebi čutiš neizpolnjenost, čutiš zato nezavedno krivdo, ki jo ublaži ali okrepi ego – odvisno od tega, kako je strukturiran. V glavnem, ta notranji občutek neizpolnjenosti skušaš potem z nečim zapolniti. Eden od načinov je, da pomagaš drugim, pri čemer pride energija za kratkotrajno zapolnitev občutka neizpolnjenosti/krivde iz hvaležnosti in priznanja okolice, zaradi katerega se počutiš plemenit. A to je egotrip. Zato praktično ne najdeš človeka, ki bi delal dobro za druge, a tega ne bi nikomur povedal (to bi pa bil avtentičen altruizem – pogojeni altruizem pa izhaja iz zavestnosti žrtve).

    Rekel pa sem, da lahko ego občutek primordialne krivde tudi omili in nenazadnje izniči. Nekje na forumu imamo napisano o devet stopenjskem procesu čustvenega zorenja. Od šeste stopnje naprej se začneš vedno bolj zavedati povezave s stvarstvom. Ko dosežeš deveto, si torej “spet povezan” in takrat občutka primordialne krivde ni več.


    Lepo je če deliš
    #28951
    snowcat :)
    Participant

    tadej pretner wrote:

    Ne vem oz se ne strinjam da človek vedno dela vse samo za svojo korist …

    Zadevo, o kateri sva govorila s snowcat, pozna ezoterična psihologija pod pojmom primordialna krivda- Gre za sloj, nastal s specifično nevronsko povezavo takrat, ko se ločimo od celote (ko se sebe zavedaš kot individualnega bitja). Nekje globoko v sebi čutiš neizpolnjenost, čutiš zato nezavedno krivdo, ki jo ublaži ali okrepi ego – odvisno od tega, kako je strukturiran. V glavnem, ta notranji občutek neizpolnjenosti skušaš potem z nečim zapolniti. Eden od načinov je, da pomagaš drugim, pri čemer pride energija za kratkotrajno zapolnitev občutka neizpolnjenosti/krivde iz hvaležnosti in priznanja okolice, zaradi katerega se počutiš plemenit. A to je egotrip. Zato praktično ne najdeš človeka, ki bi delal dobro za druge, a tega ne bi nikomur povedal (to bi pa bil avtentičen altruizem – pogojeni altruizem pa izhaja iz zavestnosti žrtve).

    Rekel pa sem, da lahko ego občutek primordialne krivde tudi omili in nenazadnje izniči. Nekje na forumu imamo napisano o devet stopenjskem procesu čustvenega zorenja. Od šeste stopnje naprej se začneš vedno bolj zavedati povezave s stvarstvom. Ko dosežeš deveto, si torej “spet povezan” in takrat občutka primordialne krivde ni več.
    Moje izkušnje kažejo, da najbolj plodne so izkušnje, ki se zgodijo brez predhodnega znanja. Iz razloga, da sama pri sebi lažje sprejmem ,,dejstva,, ki pridejo iz izkušnje ven. Ena taka izkušnja je regresija v prenatalno življenje. Omenjam to zaradi tega, da v tej zgodbi je šlo nekako tako, da šele kot odziv na zunanji vpliv ,,jaz,, potegnem potezo zmanjševanja – ,,videla in čutila sem,, kako se vrtim v obliko školjke (minimalna možna poraba prostora in energije). Potem kasneje je bil na delavnici govor o obliki školjke (geometrija narave)….

    Ok, kaj zdaj vse to ima veze s pojmom primordialna krivda- Gre za sloj, nastal s specifično nevronsko povezavo takrat, ko se ločimo od celote (ko se sebe zavedaš kot individualnega bitja). ?? Hm. Sumim, da ni tako, kot je Tadej omenil. Torej, da se ne gre za primordialno krivdo ampak za umik v smislu ,,moje,, trenutne teorije o minimalni porabi energije kot vodilnega in dejansko pravila, ki velja v vseh sistemih na vseh ravneh. Zgodilo se je to samo posebej in jaz sem to samo opazovala, da se to dogaja. Zraven pa je bila emotivna bolečina. Iz tega jaz domnevam, da ta bolečina je oznanila, da je prišlo do spremembe iz enega homeostatičnega stanja v neko drugo homeostazo, ki pa je v energetsko ,,nižjem,, stanju. Ego je sebeobramni sistem, ki se takoj v takem primeru aktivira iz prisotnega latentnega stanja v aktivno. Nastanejo strukture itd itd itd itd….

    Torej, po moje, se ne gre za reakcijo na ločitev od celote, ampak na interakcijo v 3D svetu (triniti – beri – simbioza telo, duh, duša).

    snowcat

    Lepo je če deliš

    #29125
    hektor
    Participant

    snowcat :) wrote:

    Ok, kaj zdaj vse to ima veze s pojmom primordialna krivda- Gre za sloj, nastal s specifično nevronsko povezavo takrat, ko se ločimo od celote (ko se sebe zavedaš kot individualnega bitja). ?? Hm. Sumim, da ni tako, kot je Tadej omenil. Torej, da se ne gre za primordialno krivdo ampak za umik v smislu ,,moje,, trenutne teorije o minimalni porabi energije kot vodilnega in dejansko pravila, ki velja v vseh sistemih na vseh ravneh. Zgodilo se je to samo posebej in jaz sem to samo opazovala, da se to dogaja. Zraven pa je bila emotivna bolečina. Iz tega jaz domnevam, da ta bolečina je oznanila, da je prišlo do spremembe iz enega homeostatičnega stanja v neko drugo homeostazo, ki pa je v energetsko ,,nižjem,, stanju. Ego je sebeobramni sistem, ki se takoj v takem primeru aktivira iz prisotnega latentnega stanja v aktivno. Nastanejo strukture itd itd itd itd….

    Torej, po moje, se ne gre za reakcijo na ločitev od celote, ampak na interakcijo v 3D svetu (triniti – beri – simbioza telo, duh, duša).

    snowcat

    Kolk kompliciran. A z ločenjem od celote mislš takrat, ko nam začne delat mental? Zakaj bi blo pa to povezan s kakšno krivdo?

    Lepo je če deliš
    #29127
    snowcat :)
    Participant

    točno to :-)
    kako je ločevanje povezano s kakšno krivdo ?

    jaz samo bluzim po svoje na veliko široko in daleč in visoko, da pridem do ,,odgovora,,
    prav imaš kompliciram
    to je moja ,,vrlina,,

    sama pri sebi to kličem pa komplexnost

    snowcat

    Lepo je če deliš
    #29132
    tadej pretner
    Moderator

    hektor wrote:

    Kolk kompliciran. A z ločenjem od celote mislš takrat, ko nam začne delat mental? Zakaj bi blo pa to povezan s kakšno krivdo?

    snowcat;o wrote:

    kako je ločevanje povezano s kakšno krivdo ?

    jaz samo bluzim po svoje na veliko široko in daleč in visoko, da pridem do ,,odgovora,,
    prav imaš kompliciram
    to je moja ,,vrlina,,

    sama pri sebi to kličem pa komplexnost

    Gre za tisto, čemur v krščanstvu simbolično pravijo padec iz raja. Preden se sebe zavedaš kot individualnega bitja, se počutiš kot del celote. Ko se začneš zavedati sebe kot subjekta, pa to predstavlja za nevrološki sistem šok in na energijski ravni si to tolmači, kot da je z njim nekaj narobe. Kadar čutiš, da je s tabo kaj narobe, pa avtomatično pride do občutka krivde (primordialne). Tole sem zdajle sicer nakvasil precej na hitro, a upam, da je jasno.

    Lepo je če deliš
    #29135
    snowcat :)
    Participant

    tadej pretner wrote: …..ločitev od celote…….na energijski ravni si to tolmači, kot da je z njim nekaj narobe. Kadar čutiš, da je s tabo kaj narobe, pa avtomatično pride do občutka krivde (primordialne)……

    Ali za to trditev obstaja kakšna raziskava ali pač vir, pač nekaj drugega od ,,padca iz raja,,

    Osebno sumim, da se nikoli ne ločimo. Izgubimo pa ta občutek. Domnevam, da ta vibracija, ki je povezana s tem občutkom je najbolj nežna in krhka. Zato se pri energetskih spremembah v bitju, ki so odziv na svet, pojavi ta občutek ločenosti med prvimi. Če bi dala prispodobo…(saj veste, da sem tehnik po naravi :-)…….)…..imaš kocke zložene v stolp, če se odločiš ta stolp premaknit, prvo padejo kocke iz vrha – pač najmanj stabilna lega…..podobno si predstavljam svet vibraciji. Ene so bolj močne/stabilne ene so bolj subtilne/nestabilne….

    snowcat

    Lepo je če deliš
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.