duša
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › duša
- This topic has 86 odgovorov, 16 glasov, and was last updated 9 years, 4 months nazaj by snowcat :).
-
AvtorPrispevki
-
28. 12. 2009 ob 12:11 #132tadej pretnerModerator
Ker smo pri razglabljanju o duši trčili na pojem duh, si še za tega oglejmo, kako so ga, v različnih časovnih obdobjih, različni avtorji/filozofije/religije opredelili:
– Mala splošna enciklopedija (DZS/Prosveta) definira duh kot razumsko stran človeka, mentaliteto, razpoloženje, živahnost, domiselnost; tudi kot smisel in bistveno vsebino.
– mentaliteto, razpoloženje, živahnost,
domiselnost; tudi kot smisel in bistveno vsebino
– v hinduizmu je duh del duše (zgoraj omenjani Atman, prapočelo)
– Platon: Duh je osnova človekove duše
– Krščanstvo: Duh je nematerialno počelo, nosilec racionalnega mišljenja in želja. V fazi ze,eljskega življenja je tesno povezan s fizičnim telesom, prostorom in časom. Po Sv. Tomažu Akvinskem je duh del duše v božanskem. Krščanskimistiki pravijo, da je duh iskra duše, beuničljivi del človekove psihe in “oko, s katerim duša gleda Boga in on njo”.
– V ezoteriki naletimo tudi na teorije, da lahko INDIVIDUALNI duh razdelimo na receptivni del, ki predstavlja potencialnost in dejavni, ustvarjajoči del, ki predstavlja obliko (tudi fizično telo). Receptivni duh je usmerjen na dojemanje materialne resničnosti, dejavni pa oživlja dušo, je nesmrten in ni vezan na telo.28. 12. 2009 ob 13:21 #134AVATARČlanJa filozofskih definicij, kaj naj bi bila-predstavljal besedni izraz duša, je veliko. Vprašanje pa je, ali ljudje dejansko vedo, kaj je to duša ??? Meni osebno se ne sanja, kaj je to duša! Kar pomeni, da jaz sploh ne vem, kdo in kaj sem! Ironija, kaj ne
Tudi razne meditacije s katerimi bi naj se človek prebil skozi zaveso misli, čustev, občutkov…in tako dosegel globino svoje biti…ter končno spoznal KDO IN KAJ JE, so vprašljive?!
Ta igra skrivalnic, skozi neskončna leta inkarnacij, ko se vlačis naokoli in ne veš, kdo si, je prava tragi-komedija. Stvar bi razumel, če bi se človek zavedal ( od samega začetka ) svojih prejšnih življenj! In bi si rekel…aha…že prej sem živel…nekaj se dogaja…zavedal bi se napak, ki sem jih naredil…ok bom to popravil in se uskladil…poiskal bom odgovore…kaj se dogaja in zakaj se tako dogaja…AMPAK…NE…vse je zavito v skrivnostno duhovno meglo in ubogi človek tava naokoli, se muči in sploh ne ve, kdo in kaj je…Vidiš prijatelj stari…zaradi tega mi se želodec obrača…vse to mi niti malo ni vseč…povsem brez smisla!
28. 12. 2009 ob 17:26 #138IrenaČlan28. 12. 2009 ob 18:11 #141tadej pretnerModeratorIrena wrote: Zdajle lahko sicer brcnem totalno v temo, , ampak bolj kot berem o tem, kaj je duša, mislim, da jo poimenujemo z “napačno besedo”. Meni je bližja beseda ZAVEST – od individualne preko kolektivne tja do univerzalne.
IrenaIrena, absolutno se mi zdi bolj pametno postaviti na ogled svoje mnenje, da o njem predebatiramo, pa makar se izkaže za brco v temo, kot pa niti tiho, si morda sploh ne ustvariti mnenja ali pa zgolj nekaj misliti. Tudi ko kakšno mnenje izpostavimo debati, sploh ni nujno, da na koncu pridemo do prave resnice, se pa ji ponavadi približamo.
Praviš torej, da je duša zavest.
V zvezi s tem, ene par stvari v razmislek.
– Duncan MacDougal, zdravnik iz Haverhilla, Massachusetts, je v želji, da bi dokazal “materialno” merljivost duše, leta 1907 stehtal nekaj tuberkuloznih bolnikov(men se zdi, da jih je blo 7) tik pred smrtjo in ponovno nekaj minut po smrti. Ugotovil je, da so bila fizična telesa nekaj minut po smrti 21 g lažja, kot za življenja.– Zavest običajno enačimo z informacijskim poljem; Božja zavest – univerzalno informacijsko polje. Informacijsko polje kot takšno pa naj bi ne imelo mase. Ko govorimo o duši, pa če MacDougalu vsaj malo verjamemo (njegove “meritve” namreč uradno niso priznane), pa ima tudi maso – se pravi, da gre za informacijsko polje in energijo, oziroma zavest + energija.
28. 12. 2009 ob 19:20 #145IrenaČlan28. 12. 2009 ob 19:41 #146AVATARČlanMeni je tudi izraz ZAVEST bližje kot duša. Duša mi nekako čudno zveni. Ja to mi je znano, ta tip, ki je tehtal tiste janeze, ko so strepetali. Koliko ima to pristno podlago je veliko vprašanje. Sem pa mnenja, da mora vsak od nas, sam praktično dojeti, kaj je to sploh duša. Besedičenje nam nič ne pomaga, ker razumsko tega ni mogoče razumeti-razčleniti.
Yo Tadej, danes sem kupil inicijacijo v hermetizem. Ti si založnik in urednik. Sem knjigo bolj prelistal in se odločil za nakup. Imam občutek, da si ti to knjigo dobro predelal Zdaj med prazniki jo bom prebavil, mogoče najdem v njej tisti košček, ki mi manjka v moji osebni sestavljanki. Čeprav sem nekako znanstveno usmerjen, se sam pri sebi zavedam, da me je magija že od negdaj privlačila, na nek skrivnosten način, kot jasno temno nočno nebo posuto z zvezdami, ki se leskedajo kot biseri v globinah večnosti
28. 12. 2009 ob 20:15 #147IrenaČlanNo, tole poznam in sem o tem že večkrat razmišljala in imam svojo teorijo :tadej pretner wrote: – Duncan MacDougal, zdravnik iz Haverhilla, Massachusetts, je v želji, da bi dokazal “materialno” merljivost duše, leta 1907 stehtal nekaj tuberkuloznih bolnikov(men se zdi, da jih je blo 7) tik pred smrtjo in ponovno nekaj minut po smrti. Ugotovil je, da so bila fizična telesa nekaj minut po smrti 21 g lažja, kot za življenja.
Ničkolikokrat stojim ob umirajočemu in urejam truplo. In pogosto razmišljam o duši, ki naj bi izstopila in povzročila ta upad teže. Nekako se ta Duncanova “hipoteza” ne sklada z mojim opazovanjem in “znanjem”… Kajti umirajoči izdihne – in ne vdihne več. Torej je količina zraka v njemu manjša kot prej. Hkrati se sprostijo mišice – kar ponekod sproži še nadaljni iztis zraka. Obenem pa se začne pretakati, razlivati…telesna tekočina. Spet zapolnitev nekaterih mest, kjer je bil prej zrak, a tekočina že prej enako vsebovana. Da mnogi lulajo in kakajo – to verjamem, da je Duncan upošteval. A ko je truplo tehtal, ga je verjetno premikal – s tem je (če je) mehanično povzročil še dodatne iztise zraka.In ja – duša in zrak (vdih/izdih) sta v simboliki eno – potemtakem je Duncan stehtal količino zraka, ki zapusti truplo. Seveda je sporno teh 21 gramov, če gre pri vseh umrlih za popolnoma enako količino- pa ni nujno niti to sporno. Morda gre za naravni / fizikalni zakon, ne glede na težo in postavo umrlih. Da je to “pač” razlika med tistim, ki diha, in onim, ki ne več…Lp -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.