Avtentičnost biblijskih zgodb
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Avtentičnost biblijskih zgodb
- This topic has 140 odgovorov, 16 glasov, and was last updated 4 years, 12 months nazaj by glas.
-
AvtorPrispevki
-
23. 2. 2017 ob 18:34 #62621tadej pretnerModerator
Grehi nakopljejo dolg, ki ga je treba odplačati, da je pravici zadoščeno. Enako tudi dejanja ljubezni, žrtve in odpuščanje prinašajo nasprotni učinek – blagoslov in izbris dolga. Oboje se prenaša iz generacije v generacijo. Je tako?
Tako je le, če v to verjameš. In interes farjev in ne le njih je, da verjameš.
Par stvari za razmislek:
– Pravijo, da če nekoga ubiješ, boš npr. v naslednjem življenju sam ubit. Glede na evolucijske principe vesolja to nima smisla. Bolj smiselno bi bilo, da boš spet prišel v situacijo, v kateri si v neki kvantni realnosti nekoga ubil. Smiselno je, da obstaja vest, ki te usmerja na dobro oziroma ti daje slab filing, ko kaj zajebeš, nesmiselna pa je vera v greh in povračilo, kesanje itd. Kesanje te npr. zadržuje v bad filingu, kar je slabo.
– Če se žrtvuješ zato, ker te naučijo, da je to o.k., ali če trosiš okoli rožice in ljubezen zato, ker so te naučili, da je to o.k., si ravno tako zajebal, kot če kih ne. Principi evolucije slonijo na avtebtičnosti – z razvojem avtentičnosti pa pride do spontane ljubezni, sposobnosti odpuščanja itd.
– Taoisti recimo delujejo iz hare, oziroma direktno iz energijskega sveta, ki je vzročen. Ko deluješ tako, postanejo koncepti greha in odplačevanja le tega bedasti. Koncepti imajo svojo moč le dokler imaš fokus na posledicah (greh-odplačevanje). In to šride prav pri manipulacijah. Z ljudmi, katere prepričaš, da so zaradi grehov u kurcu, je lažje manipulirati. Nobena oblast ne podpira razvoja individualnih kapacitet posameznika.Potreben je torej nekdo, ki bi ljudi osvobodil sužnosti greha in vzpostavil odnos z Bogom v skladu s prvotnim namenom. To naj bi bil Kristus. Kako je s tem povezana smrt na križu?
Bulshit … Paralela – ful folka je v kurcu in v tem stanju vztraja ravno zato, ker pričakuje, da bo kdo (beri država) kaj naredil zanje. Gre za zelo globok program, ki izhaja iz najbolj rosnega otroštva – otroku je neugodno, zajoka in pomoč (mama) pride od zunaj. Pri večini to potem ostane kot vzorec delovanja ves lajf. Premakneš se pa šele takrat, ko poštekaš, da moraš vse sam ;o)
Ma kašni grehi neki dejte ga lomit. Grehe so si farji izmislili da so lahko preko spovedi prišli do podatkov in podkupnin ter ljudi zadrževali pod kontrolo.
Greh narediš ko zgrešiš ljubezen. V vsakem trenutku v življenju si na tehtnici in se odločaš ali se boš prevesil v ljubezen (fall in love) ali pa pa na drugo stran v težave. Greh=zgrešiti. V nobenem primeru ni nič narobe dobiš pa posledice ki sledijo temu kam se prevesiš seveda.Kar se mene tiče, sodi tale post zihr med top 3 tvojih, objavljenih na tem forumu – vsaj kar sem jih jaz bral ;o)
1 uporabnik se je zahvalil avtorju.
23. 2. 2017 ob 21:33 #62622ozelotParticipant24. 2. 2017 ob 20:16 #62628tadej pretnerModerator25. 2. 2017 ob 22:41 #62629Filius DeiParticipant/…/ Bolj smiselno bi bilo, da boš spet prišel v situacijo, v kateri si v neki kvantni realnosti nekoga ubil. Smiselno je, da obstaja vest, ki te usmerja na dobro oziroma ti daje slab filing, ko kaj zajebeš, nesmiselna pa je vera v greh in povračilo, kesanje itd. Kesanje te npr. zadržuje v bad filingu, kar je slabo.
/…/ Principi evolucije slonijo na avtebtičnosti – z razvojem avtentičnosti pa pride do spontane ljubezni.
Vsak tenutek je priložnost za ljubezen (da se izpolni namen, ki sem ga že omenil). Zgrešeno priložnost je treba nadoknadit. Slej ko prej, tako ali drugače. Po moje nima veze, kako to imenuješ. Kesanje je priznanje in izražanje slabega filinga, da lahko greš naprej. Če potlačiš in ne daš ven, se proces zavleče. Vsako izgubo je treba predelati.
Se strinjam glede avtentičnosti. Vseeno pa je dobrodošlo, da učimo, da je nekaj ok. Še najbolj z lastnim izžarevanjem.
Premakneš se pa šele takrat, ko poštekaš, da moraš vse sam ;o)
Pa res opraviš vse sam? Ta nič ne usmerja? Drugi nimajo nobenega vpliva? Od kod sploh možnost, da lahko kaj opraviš? Ja res je namen vzgoje samostojnost in ne moreš ostati pri istih vzorcih. Ampak to je postopno. Vse ob svojem času. Glede Kristusovega odrešenja – še vedno se od samega človeka zahteva osebni odgovor, sodelovanje oz. vera in spreobrnenje.
27. 2. 2017 ob 10:50 #62631snowcat :)ParticipantPrvo kot prvo je potrebno se zavedati, da učenje Jezusovo je bilo oblikovano v skladu s možnostjo dojemanja in sprejemanja folka tega časa. Takrat niso imeli mikroskopov niti satelitov, informacije so se pretakale od človeka do človeka, mešanje/interakcija ljudi je bilo minimalistično, malokdo se je kaj selil iz rodnega karaja (se je rodil, živel in umrl). Torej osebna izkušnja (manj več na bazi čutil in na bazi odnosov s posamezniki na dnevni bazi, živali, družina, sosedje) v okviru poznanega/opazovanega je bil edini/glavni vir informacije. Vsebina učenja ni dosti drugačna od new age – torej pazi kaj misliš, zavedaj se posledic, preden narediš razmisli, tisto ki je očesu nevidno je bolj pomembno, kaj daš to dobiš, če ljubiš sebe lahko ljubiš druge, svet vidimo skozi filtre privzgojenega, ……… itd Tako, da besedilo je drugačno, vsebina pa je tam-tam enaka. Meni se je zataknila zgodba s sinovi in talenti …..
Regret = obžalovanje = želja spremeniti preteklost/nesposobnost sprejeti zaključke dogodkov v preteklosti ….. to je morilec številka 1 – če vprašate statistike avtoimunih bolezni. Takrat so naredili odrešitev – priznaj grehe, plačaj 10tko ali odpustek in živi mirno naprej. Pač so obstoj institucije povezali s tem, da jim narod ne pocrka masovno. Danes pa je sprememba v tem, da posameznik poišče pot tudi brez cerkve. Takrat je mogoče bilo veliko lažje, zato ker pa so verjeli, da to deluje. Danes pač verjamejo v medicino, policijo, državo, sistem.
Ne si mislit, da veliko število posameznikov išče pot do radosti/spontanosti/zdravja. Domnevam, da procento takrat v času Jezusa in danes je tam-tam isto. Pač vrh piramide je zmeraj isti delež piramide ne glede na to koliko je celotna pioramida velika. V glavnem osebni odgovornosti/interakci s polsedicami, se človek ne izogne, ali to pošteka prej ali slej ali pač umre nenadno (nesreče) ali dokler ga bolezen ne ubije.
Radost je občutek. Pretočnost pa je stanje. Sponanost je delovanje v skladu s občutkom in podporo pretočnosti. Če ni radosti, obstajajo ovire. Kjer so ovire tam je pot do poškodbe fizične nivoja (telo) prej ali slej, če ne pride do spremembe. To je načeloma osnova učenj iz različnih koncev sveta (Budda, Jezus, Tao, …. primitivna plemena v gozdu, ….. )
snowcat
27. 2. 2017 ob 17:47 #62634Filius DeiParticipantPrvo kot prvo je potrebno se zavedati, da učenje Jezusovo je bilo oblikovano v skladu s možnostjo dojemanja in sprejemanja folka tega časa. /…/ Vsebina učenja ni dosti drugačna od new age
Po mojih dosedanjih izkušnjah so različne religije na površju različne, pri osebah z globljo izkušnjo pa precej podobne. Kot pravi James Finley: “I got the impression that when we seek what is truest in our own tradition, we discover we are one with those who seek what is truest in their tradition. There is a point of convergence where we meet each other and we recognize each other as seekers of awakening.”
Druga stvar, ki sem jo opazil je, da se lahko iskalec oprime nekega učenja, s katerim je v tem svetu najbolj v sozvočju, hkrati pa lahko brez težav simpatizira tudi z drugimi duhovnimi izročili.
Jezus je govoril v prilikah. Ne (samo) zaradi takratne razgledanosti ljudi ampak zaradi njihovega svobodnega osebnega odziva – sprememba pride od znotraj. Prilike seveda gredo bolj v spomin, hkrati pa spodbujajo k iskanju in avtentičnemu odzivu. Arhetipske podobe tudi vsakega nagovarjajo na (p)oseben način, v nekem subjektivnem odtenku. Jezus dopušča, da nekdo, ki ni osebno pripravljen poslušati, ne sliši ničesar pomenljivega. Zato: “Kdor ima ušesa, naj posluša.”
Meni se je zataknila zgodba s sinovi in talenti …
Kje se je zataknilo?
Radost je občutek.
Občutki pridejo in grejo, tako kot pač nanese. Psihologija npr. pravi, da ko pride stresna situacija, čustvena čustvena in telesna reakcija prideta iz nezavednega, zavestno pa lahko vplivamo le na naš miselni in vedenjski odziv. Nekateri ljudje so ponaravi bolj nagnjeni k občutku “na pol polnega kozarca”, drugi imajo bolj občutek “na pol praznega kozarca”, nekateri pa nihajo z Luno, vremenom ali čim drugim. Če ne spadaš med stalne optimiste, se je za neko bolj konstantno srečo potrebno boriti s trdno voljo/vero v dobro in kultivirati določeno vedenje.
7. 6. 2018 ob 8:29 #63079glasParticipant -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.