Zaznavanje zvokov
- This topic has 13 odgovorov, 7 glasov, and was last updated 9 years, 9 months nazaj by
.
-
Prenašam iz teme “Reconnection”….…………………………
Prvotno objavil Brezo Drugače pa tisto kar je Tadej opisal se doseže v malo bolj globji meditaciji…pa še zastonj je…
tadej pretner wrote: Bil sem že v tako globoki meditaciji, da sem slišal kristale (ne gre za visoko piskanje, ampak za nizko brnenje). Izkušnja je neprimerljiva.
Na kratko povedano…različni nivoji, različni zvoki…če misliš na brnenje tako kot motor je to nižji astral…tudi zvonenje kao zvonov je astral…na visokih nivojih se namreč sliši kot neke vrste inštrumente (flavta, harpa, dude…)….
E Amedea zdaj sem zaštekal kaj je fora pri cenah…65. je zdravljenje…333.je pa kao neka povezava oz. neke vrste iniciacija…skratka dve različne stvari… 
Amedea 2010-10-15 07:32:47 tadej pretner wrote:
Poznavalec
Ne govorim o interpretacijah uma na različnih ravneh, ampak o tem, da kristali oddajajo energijo določenih frekvenc (kamena strela recimo v pasu od 4 do 14 Hz; odvisno od smeri neba, v katero je obrnjena). In če držiš kristal v roki in si z njim uglašen, je moč to v meditaciji frekvenco slišati, čeprav sicer naše uho zvokov, frekvenc pod 20 Hz, načeloma ne zazna.Govoril sem o zvoku, ki se ga sliši kao z notranjimi ušesi ne s fizičnimi…omenil sem da gre svetloba in zvok skupaj…bolj ko je oseba v meditaciji, višje ko leta, več svetlobe lahko vidi in lepši so zvoki…Povedano drugače govoril sem o subtilnih zvokih…kar marsikateri shizofrenik sliši pa si ne zna razložit…skratka to kao spada pod jasnoslišnost…Brezo wrote:
Poznavalec
Ne govorim o interpretacijah uma na različnih ravneh, ampak o tem, da kristali oddajajo energijo določenih frekvenc (kamena strela recimo v pasu od 4 do 14 Hz; odvisno od smeri neba, v katero je obrnjena). In če držiš kristal v roki in si z njim uglašen, je moč to v meditaciji frekvenco slišati, čeprav sicer naše uho zvokov, frekvenc pod 20 Hz, načeloma ne zazna.Govoril sem o zvoku, ki se ga sliši kao z notranjimi ušesi ne s fizičnimi…omenil sem da gre svetloba in zvok skupaj…bolj ko je oseba v meditaciji, višje ko leta, več svetlobe lahko vidi in lepši so zvoki…Povedano drugače govoril sem o subtilnih zvokih…kar marsikateri shizofrenik sliši pa si ne zna razložit…skratka to kao spada pod jasnoslišnost…Stari, čim ti nek zvok prevedeš v recimo “zvok, podoben harfi”, gre za interpretacijo uma; seveda tudi pri “poslušanju” na notranjih ravneh. Ko govoriva o notranjih ravneh, načeloma govoriva o duhovni realnosti. Ampak kaj to v resnici sploh je in kakšna je možnost, da o tej realnosti sploh lahko govorimo????
Duhovna realnost je le tista, pri kateri ni procesa med subjektom in objektom percepcije. Izkušnja duhovne realnosti, znana recimo pod imenom razsvetljenje, karakterizira neposredno doživljanje enosti med objektom in subjektom. Naš um ne more interpretirati izkušnje, v kateri ni procesa, saj pripada dualni realnosti, duhovni doživljaj pa svetu enosti ali absolutne realnosti. Zato um misli, da tam, kjer ni procesa, ni izkušnje. Zato je o duhovni izkušnji težko govoriti, saj jo z besedami ne moremo ustrezno opisati, po taoizmu pa »duha ni nikoli nihče videl«. Da bi mistiki ljudem prenesli to izkušnjo, so uporabljali različna sredstva – molk, paradoks, metaforo … Pri tem se je marsikdo od njih počutil precej blesavo, saj neposredna izkušnja ni proces, zato o njemu ni kaj dosti za povedati. Vse izkušnje, s katerimi potom procesa percipiramo duhovno realnost, niso duhovne izkušnje, ampak sodbe o tem, zato so se mistiki izogibali opisu same izkušnje, da drugim raziskovalcem ne bi naredili medvedje usluge s postavljanjem okvirov o tem, kako bi morali nekaj občutiti.
Upam, da je sedaj jasno, da pri stvareh, o katerih govoriš, ne gre za nikakršno jasnoslišnost ampak za navadno interpretacijo uma.tadej pretner wrote: Stari, čim ti nek zvok prevedeš v recimo “zvok, podoben harfi”, gre za interpretacijo uma; seveda tudi pri “poslušanju” na notranjih ravneh. Ko govoriva o notranjih ravneh, načeloma govoriva o duhovni realnosti. Ampak kaj to v resnici sploh je in kakšna je možnost, da o tej realnosti sploh lahko govorimo????
Duhovna realnost je le tista, pri kateri ni procesa med subjektom in objektom percepcije. Izkušnja duhovne realnosti, znana recimo pod imenom razsvetljenje, karakterizira neposredno doživljanje enosti med objektom in subjektom. Naš um ne more interpretirati izkušnje, v kateri ni procesa, saj pripada dualni realnosti, duhovni doživljaj pa svetu enosti ali absolutne realnosti. Zato um misli, da tam, kjer ni procesa, ni izkušnje. Zato je o duhovni izkušnji težko govoriti, saj jo z besedami ne moremo ustrezno opisati, po taoizmu pa »duha ni nikoli nihče videl«. Da bi mistiki ljudem prenesli to izkušnjo, so uporabljali različna sredstva – molk, paradoks, metaforo … Pri tem se je marsikdo od njih počutil precej blesavo, saj neposredna izkušnja ni proces, zato o njemu ni kaj dosti za povedati. Vse izkušnje, s katerimi potom procesa percipiramo duhovno realnost, niso duhovne izkušnje, ampak sodbe o tem, zato so se mistiki izogibali opisu same izkušnje, da drugim raziskovalcem ne bi naredili medvedje usluge s postavljanjem okvirov o tem, kako bi morali nekaj občutiti.
Upam, da je sedaj jasno, da pri stvareh, o katerih govoriš, ne gre za nikakršno jasnoslišnost ampak za navadno interpretacijo uma.Gledano iz zemeljskega stališča in običnega človečka imaš prav…Če pa so o podobnih zvokih ipd. govorili milijoni ljudje v preteklosti med katerimi so bili tudi jogini, mistiki in ne vem kaj še vse…potem je pa malo vredno razmisleka…In by the way jogini ločijo več vrst tega kar mi z eno besedo imenujemo um…Povedano na kratko in po domače…to kar ti omenjaš spada pod nižji um…višji um se pa zaveda procesa in izkušenj…je pa to že kavzalna raven do katerega je pa sposobno pridet zelo malo ljudi…in če to povežem z zvokom višji um vidi in sliši objektivno brez izkrivljanj…ker so pa to lahko take barve in zvoki, ki jih mi na Zemlji nismo nikoli videl al pa slišal v življenju lahko samo približno povemo čemu naj bi bilo podobno…to je pa interpretacija uma o katerem ti govoriš…skratka nižjega uma…Tako lahko nekdo vidi barve aure, drugi bo pa slišal različne tone…in tam kjer je problem bo prvi videl kao črnino, drugi bo pa slišal neke neharmonične zvoke…samo dva kao različna orodja, ki opisujeta isto stvar in ki se ponavadi razvijata skupaj…kajti eden brez drugega ne moreta…Kristali imajo pa drugačno stopnjo zavesti od živali in ljudi…zato te lahko pripeljejo samo do tiste stopnje do katere sami segajo…zato se pa govori o kraljestvu mineralov, rastlin, živali, človeškem… Brezo wrote: [
Kristali imajo pa drugačno stopnjo zavesti od živali in ljudi…zato te lahko pripeljejo samo do tiste stopnje do katere sami segajo…zato se pa govori o kraljestvu mineralov, rastlin, živali, človeškem… Men se pa zdi, da smo vsi ista, ena zavest-celota-univerzum. Se mi zdi, da se je človek sam odločil poimenovati pač, to je to in to je ono, naš razum ločuje in predalčka, naša duša pa ve, da smo vsi ista zavest. Če pravimo, da smo vsi in vse del vesolja, smo pol potem tudi vsi ista zavest, le, da do tega mora vsak posameznik sam priiti. Men recimo je en kristal isto kot en človek: Vidim dobro v kristalu in vidim dobro v človeku, spoštujem kristal kakor tudi spoštujem človeka itd……in tako vse stvari……..Se mi zdi, da lih zato, ker naš um tolk sodi, predalčka, ločuje…., da je lih zato tud taka zmeda v “duhovnosti”, namesto, da bi povezovali stvari, jih ločujemo….ne vem lih zakaj, si pa predstavljam, da je tako bolj preprosto…no ja, kolker za katerega……..Men se zdi en tak slikovit primer za ta pojav o skupini slepcev, ki stojijo okoli slona. Prvi prime slonov rilec in pravi, da je slon podoben kači. Drugi zagrabi rep in pravi, da je slon podoben vrvi. Tretji otipa uho in izjavi, da slon spominja na velik list, četrti udari slona po trupu in trdi, da je kot velik boben. In vsi imajo prav!!! Slepi raziskovalci in ocenjevalci bi morali zdej le še poslušati drug drugega, da bi dobili celotno podobo slona.Brezo wrote:
Gledano iz zemeljskega stališča in običnega človečka imaš prav…Če pa so o podobnih zvokih ipd. govorili milijoni ljudje v preteklosti med katerimi so bili tudi jogini, mistiki in ne vem kaj še vse…potem je pa malo vredno razmisleka…In by the way jogini ločijo več vrst tega kar mi z eno besedo imenujemo um…Povedano na kratko in po domače…to kar ti omenjaš spada pod nižji um…višji um se pa zaveda procesa in izkušenj…je pa to že kavzalna raven do katerega je pa sposobno pridet zelo malo ljudi…in če to povežem z zvokom višji um vidi in sliši objektivno brez izkrivljanj…ker so pa to lahko take barve in zvoki, ki jih mi na Zemlji nismo nikoli videl al pa slišal v življenju lahko samo približno povemo čemu naj bi bilo podobno…to je pa interpretacija uma o katerem ti govoriš…skratka nižjega uma…Tako lahko nekdo vidi barve aure, drugi bo pa slišal različne tone…in tam kjer je problem bo prvi videl kao črnino, drugi bo pa slišal neke neharmonične zvoke…samo dva kao različna orodja, ki opisujeta isto stvar in ki se ponavadi razvijata skupaj…kajti eden brez drugega ne moreta…Kristali imajo pa drugačno stopnjo zavesti od živali in ljudi…zato te lahko pripeljejo samo do tiste stopnje do katere sami segajo…zato se pa govori o kraljestvu mineralov, rastlin, živali, človeškem… Za začetek se le spomniva, kako se je tale debata začela – rekel si, da je moč stanja, kakršna sem opisal pri reconnectionu (čeprav jih nisi sam izkusil) brez problema doživeti v meditaciji, ko pa sem napisal, da sem bil že v tako globoki meditaciji, da sem slišal kristal, si mi začel pripovedovati o nižjem astralu. Sedaj smo pa že v enih filozofskih vodah in opisih stanj, za katere praviš, da jih običen človek itak ne more doseči – to pa ima že kaj malo veze s primerjavo reconnection – obična meditacija.
Ampak o.k. Govoriš seveda o stvareh, v katere verjameš, ne o stvareh, katere veš. Pa bom vseeno še enkrat poudaril bistvo tistega, na čemer temelji pojem »interpretacija uma«.
Da ne bo spet kakšnih nesporazumov v izrazoslovju – predvidevam, da s pojmom nižji jaz misliš pogojeni um (ego), s pojmom višji jaz pa dušo. No, ampak jaz sem govoril o duhovni izkušnji. Duhovna izkušnja in izkušnja duše ni isto, čeprav sta obe nematerialne in se pogostokrat prepletata. Duša, ali po tvoje višji jaz, je individualna tvorba, povezana s svetom okoli sebe, in ko govorimo o izkušnji duše, se vedno pojavlja neka vrsta centra, občutek jaza, centriranega v nas. Po drugi strani predstavlja duh celotno manifestirano in nemanifestirano realnost in je bit celotne kreacije. Medtem, ko je dušo še vedno moč prepoznati skozi čustvene, mentalne in čutne procese, je izkušnja duhovne realnosti le tista, pri kateri ni procesa med subjektom percepcije in objekta percepcije. Izkušnja duše, ali če hočeš – percepcija višjega jaza, je zato še vedno podvržena nekaterim zakonitostim, npr. da izhaja tovrstna percepcija iz načina delovanja naših možganov, zavest pa je sposobna tovrstne percepcije pod pogojem, da ima ustrezno znanje (to niso le informacije, ampak tudi njihovo razumevanje in izkušnja). Ko ti nek duhovni učitelj reče, da boš na tej in tej ravni slišal harfe, jih boš verjetno res, ampak najverjetneje zato, ker tvoj um, ki tudi na ravni višjega jaza še vedno nekoliko brca, to pričakuje. Normalno pa bi bilo, da že na tej ravni stvari zaznavamo različno, saj so si duše glede izkušenj med seboj različne (ker velja kakor spodaj, tako zgoraj in ker na ravni ega isto stvar prepoznavamo na različne načine, je to pričakovati tudi na višjih ravneh). Na tej ravni torej um izkušnjo interpretira in to pogosto na vsiljen način (ker je učitelj rekel, da bodo tam in tam harfe, jih potem um res »prepozna«). Štos je namreč v tem, da je naša precepcija realnosti, pa najsi gre za materialno ali nematerialno, tesno povezana s tistim, kar si želi videti naš čustveni svet.
V duhovni izkušnji pa si, kot sem dejal, eno z opazovanim. Zato se v umu ne zgodijo nikakršni procesi. To pomeni, da duhovne izkušnje kot take ne moremo opisati, lahko pa kasneje opisujemo le njene posledice (občutek miru, predanosti …).
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.