zdravilne rastline

Participant

Pegasti badelj, varuh jeter

Pegasti badelj (Sílybum mariánum), ki sodi med največje in najlepše »bodake«, je najboljše zelišče za varovanje jeter pred cirozo in hepatitisom. Skratka, jetra ščiti pred strupi in učinkuje kot antioksidant (obnavlja poškodovane celice). Pomaga normalizirati tudi previsoko količino jetrnih encimov. Nove raziskave kažejo, da lahko rastlina preprečuje celo raka, diabetes tipa 2 in sindrom X – težave starejših (povišanje holesterola, trigliceridov, krvnega tlaka, krvnega sladkorja in prekomerne teže). Morda s starostjo jemljete več zdravil, vsa pa gredo skozi jetra in jih lahko zelo obremenijo. Prav pegasti badelj je tisti, ki pomaga uravnavati delovanje jeter. Večji odmerek vzamete, bolj je učinkovit, kajti gre za izrazito neškodljivo rastlino, ki pravzaprav nima nobenih neželenih stranskih učinkov.
Jetra so središče za razstrupljanje telesa. Če so preobremenjena, na primer zaradi pretiranih količin alkohola in drugih nedovoljenih substanc, strupov iz okolja ali zdravil, je njihova sposobnost obnavljanja onemogočena. Dovolj veliki odmerki zdravil, celo tako vsakdanji, kot je paracetamol (uporablja se za blažje bolečine in zniževanje vročine pri prehladu), lahko poškodujejo jetra. Dokazano pa so škodljivi tudi učinki vseh vrst antibiotikov, antidepresivov in antipsihotikov.
Od legend do učinkovitih rezultatov
Drugo ime za pegasti badelj je tudi Marijin osat in izvira iz legende, po kateri je devica Marija iskala miren kraj, kjer bi podojila otroka. Osat je to opazil in ju povabil pod svoje varno okrilje listov. Ker je nekaj kapljic mleka padlo na zel, ima še danes bele lise in črte. Rodovno ime silybum drugače izvira iz grškega izraza silibon, kar pomeni »čop«. V nekaterih starejših zeliščnih knjigah najdemo tudi izraz Carduus marianus.
Pegasti badelj so omenjali že botaniki in zdravniki v antiki, vedeli so tudi, da se lahko mlada rastlina, skuhana in začinjena z oljem in soljo, uživa kot zelenjava, in da se korenina z medico uporablja kot sredstvo proti bruhanju. Plinij poleg tega omenja učinek zeli na spodbujanje žolča, Paracelsus in tudi Hildegard pa sta jo nekoliko pozneje priporočala pri »notranjem zbadanju«. V srednjem veku so pegasti badelj prek Alp prenesli menihi, ki so se ukvarjali z zdravilstvom, doma pa je v južni Evropi, južni Rusiji, severni Afriki in Mali Aziji. Od 18. stoletja naprej se rastlina razširjeno uporablja pri boleznih jeter, tudi v 19. stoletju so medicinci poročali o pozitivnih rezultatih pri zdravljenju jetrnih tegob. V tem času rastlino začnejo uporabljati tudi pri napenjanju, zaprtju in pri hemoroidih. Začetnik današnje uporabe pegastega badlja pri zdravljenju bolezni jeter je zdravnik Johann Gottfried Rademacher (1772−1850).
V naših krajih raste pegasti badelj kot kulturna rastlina, razraste pa se tudi divje v naravi, samo da sta podnebje in zemlja dovolj topla in suha. Zraste mogočno, in sicer do 150 centimetrov visoko, drugače pa jo uvrščamo med eno- ali dvoletnice, odvisno od rastišča. Nekatera semena vzklijejo že v jeseni, druga počakajo na pomlad. Listi so nazobčani, zelenobelo lisasti, cvetovi pa kroglasti in škrlatno rdeči. Čas cvetenja je od junija do septembra. Nas, kot amaterske fitobotanike, najbolj zanimajo zreli plodovi, ti so za pobiranje godni septembra in oktobra (lahko pa jih nabirate že od junija naprej). Plodovi se razvijejo iz oplojenega socvetja, imajo trdo lupino in svileno belo sijoč nazobčan rob. Ampak ni lahko do njih, četudi si nadenete gumijaste rokavice. Ta sorodnica artičoke je prav tako bodičasta. Nataknite torej rokavico in sezite z roko v središče cveta. Nato zgrabite vršičke cvetov s palcem in kazalcem in izvlecite zeleno ali potemnelo seme.

Silimarin v semenih
V plodovih oziroma semenih je najbolj zdravilen flavonolignan, imenovan silimarin, to je mešanica flavonoidov, grenčin, eteričnega olja in vitamina E. Podrobneje se posvetimo silimarinu, ki vsebuje najpomembnejšo sestavino za zdravje jeter, imenovano silibinin (poleg nje še silidianin in silikristin). Silimarin deluje tako, da krepi celično steno in tako preprečuje vstop strupov v celico, poleg tega pa spodbuja obnavljanje poškodovanih jetrnih celic. Če želimo rastlino uporabljati v zdravilne namene, torej pri kroničnih vnetjih jeter, zdravljenju hepatitisa ali cirozi, so pravzaprav učinkoviti samo visoko koncentrirani suhi izvlečki semen. Na voljo so v obliki tablet, kapsul ali dražejev. Dnevni odmerek silimarina naj bi znašal 200−400 miligramov. Ker učinkovina silimarin ni vodotopna, uživanje čaja pri obolelih jetrih ni učinkovito. Lahko pa ga uživate pri prebavnih motnjah in obolenjih žolčnika.
Pegasti badelj torej dobro deluje pri vseh jetrnih in žolčnih boleznih, pri zbadanju v jetrih (to je nekoč verjetno pomenilo vnetje pljučne ali rebrne mrene), boleznih vranice, pri malariji, morski bolezni, glavobolu, migreni, slabosti, zlati žili, prebavnih motnjah, kot sta zapeka in napihnjenost, če pa ga uporabljamo zunanje, kot obkladke, pa naj bi pomagal lajšati težave krčnih žil in kožnih razjed (pri slednjih naj ne bi bil preveč učinkovit). Znanstveno je tudi dokazano, da silimarin posebno dobro brani organizem pred strupom mušnic. Vendar zastrupitve z mušnico nikakor ne zdravite sami, pač pa se takoj obrnite po zdravniško pomoč. Silimarin se namreč v takem primeru dovaja z infuzijo.

Za zaščito jeter
Pegasti badelj je zdravilna rastlina, ki so je že pred stoletji uporabljali za zaščito jeter, boljšo prebavo, za povečanje teka in pri prebavnih tegobah. Dandanes pegasti badelj najpogosteje priporočajo kot prehransko dopolnilo pri zdravljenju jetrnih obolenj.

Silimarin
Rastlina vsebuje silimarin, ki je kompleks flavonolignanov, med katerimi so najpomembnejši silibin, solikristin in silidianin. Strokovnjaki pripisujejo tem spojinam številne zdravilne lastnosti, zlasti pa uživanje prehranskega dopolnila pegastega badlja priporočajo pri akutnem in kroničnem vnetju jeter (hepatitisu) ter zamaščenosti in cirozi jeter. Zelo učinkovit je tudi pri zdravljenju zastrupitve z mušnicami in luskavice, pri povečani koncentraciji holesterola v
krvi ter pri nekaterih prebavnih motnjah oziroma težavah z izločanjem žolča. Priporočajo ga tudi kot prehransko dopolnilo za preventivno zaščito jetrnih celic.

Vzpodbuja jetrne celice
Številne raziskave potrjujejo, da uživanje silimarina spodbuja jetrne celice in tako pripomore k uspešnejšemu zdravljenju jetrnih bolezni. Silimarin pomaga tudi pri ohranjanju normalnega delovanja in zdravja jeter, saj sodeluje pri razstrupljanju jeter in vpliva na sintezo jetrnih encimov.
Poleg tega številne znanstvene študije niso potrdile neželenih učinkov uživanja silimarina, saj celo čezmerne količine zaužitega silimarina niso pokazale sprememb počutja.

Klinična raziskava
Strokovnjaki na temelju rezultatov številnih kliničnih študij predvidevajo, da bi lahko ob pomoči silimarina zdravili tudi poškodbe jeter, ki nastanejo pri zdravljenju rakavih obolenj. S tem namenom pod okriljem ameriškega nacionalnega inštituta za rakava obolenja od leta 2003 poteka klinična raziskava pri bolnikih z akutno limfoblastno levkemijo, pri kateri preučujejo učinek silimarina na posledice kemoterapije in z njo povezane poškodbe jetrnih celic.

Zaščita jetrnih celic
Silimarin ščiti jetra pred vdorom toksinov in toksičnih snovi v jetra, ker pa je močan antioksidant celice ščiti tudi pred številnimi prostimi radikali in tako dodatno varuje jetrne celice pred poškodbami in obolenji. Ugodno vpliva tudi na razstrupljanje jeter, saj pomembno vpliva na sintezo posameznih jetrnih encimov ter tako ohranja normalno delovanje in zdravje jeter.
Kot prehransko dopolnilo je torej pegasti badelj priporočljiv tudi za ljudi, ki kadijo ali so izpostavljeni cigaretnemu dimu, tistim, ki uživajo precej alkohola, in vsem, ki se želijo preventivno zaščititi pred toksini, ki nas obdajajo.

Kot dopolnilo
Silimarin se v vodi zelo slabo topi, zaradi česar ga s pitjem čaja ali različnih pripravkov iz pegastega badlja tako rekoč ne moremo zaužiti. Zato je priporočljivo, da ga uživamo v obliki prehranskih dopolnil.

Uživanje pegastega badlja je priporočljivo kot prehransko dopolnilo:
– za zaščito jetrnih celic,
– pri alkoholni bolezni oziroma pri cirozi jeter,
– za spodbujanje imunskega sistema pri različnih okužbah,
– pri zdravljenju rakavih obolenj,
– kot pomoč pri zdravljenju hepatitisa,
– kot pomoč pri zdravljenju zastrupitev z mušnicami.

Pegasti badelj – zeliščni čistilec jeter
Gašper Grom / 05. december 2001

Vsak športnik ali rekreativec se od »neaktivnih« ljudi loči predvsem po tem, da njegov vsakdanjik redno zaznamujeta naporna vadba in, zaradi potrebe po energiji, ki je za vadbo potrebna, povečane količine zaužite hrane.

Če k temu prištejemo še morebitno uporabo snovi z doping seznama, dobimo ne preveč obetavno kombinacijo, ki nujno vodi do povečane tvorbe telesu škodljivih prostih radikalov. Antioksidantom, snovem, ki do določene mere zavirajo delovanje prostih radikalov, je bila tako v zadnjem času namenjena velika pozornost in zanimanje tako med športniki kot tudi pri vseh, ki jim kakovostno življenje veliko pomeni.

Izvleček pegastega badlja, imenovan silymarin, se, poleg antioksidativnega delovanja, ponaša tudi z lastnostjo ugodnega vpliva na jetra. Deluje preventivno ter tudi ob že nastalih težavah. Je snov v vas vzbudila zanimanje?

Kaj je?

Pegasti badelj (silybum marianum) je zelišče, ki je poznano predvsem po ugodnem vplivu na človeška jetra. Že v antiki so ga uporabljali zdravniki kot zdravilo za jetra in mehur. Je eno izmed najbolj uporabljanih zelišč pri zdravljenju bolezni jeter ter pri zagotavljanju optimalnega delovanja tega za obstoj človeškega organizma pomembnega organa.

Izvleček pegastega badlja, silymarin, vsebuje aktivne snovi, kot so silybinin, isosilybinin, silydianin … Njegova najučinkovitejša komponenta bi naj bila snov silybinin.

Rastlina sicer izvira iz južnih delov Evrope, vendar jo v zadnjem času najdemo praktično po celem svetu. Gojenje je namreč zelo enostavno in, razen svetlobe, ne zahteva posebnih pogojev za rast in razvoj.

Delovanje

Več kot sto študij kaže na učinkovitost silymarina pri zdravljenju različnih jetrnih težav, predvsem okvar zaradi prekomernega pitja alkohola ter uživanja določenih, jetra obremenjujočih, zdravil.

Glavne lastnosti izvlečka:
• Antioksidantno delovanje je njegova poglavitna lastnost. Silymarin močno znižuje učinek prostih radikalov na maščobne kisline v celičnih membranah, s čimer ohranja le-te stabilne (predvsem v prebavnih organih, kot so črevesje in želodec).
• V jetrih dviga raven pomembnega antioksidanta glutationa, ki močno zmanjšuje možnost nastanka poškodb zaradi različnih hormonov, kemičnih snovi in zdravil.
• Vzpodbuja sintezo beljakovin v jetrnih celicah (hepatocitov) in s tem tvorbo novih, kar omogoča hitrejšo regeneracijo po poškodbah jeter.
• Ker se zelo dobro veže na receptorje v jetrnih celicah, zmanjšuje možnost vezave toksičnih snovi na njih (ter s tem njihove negativne vplive na telo).
• Poznan je tudi po protivnetnem delovanju ter po pozitivnem vplivu na imunski sistem.
V zadnjem času se je pojavilo tudi precej študij, ki nakazujejo, da lahko silymarin zmanjšuje rast določenih rakastih celic, predvsem raka na prostati. Po študijah na živalih, ki so v času raziskave uživale hrano, bogato s holesterolom, bi naj izvleček zmanjševal možnost nastanka arterioskleroze in zniževal raven holesterola v krvi.

Spekter uporabe

V Evropi in Aziji se uporablja kot zdravilo pri zastrupitvah z gobami, cirozi jeter, hepatitsu ter drugih boleznih jeter. Dokazano učinkovit je predvsem kot zdravilo pri okvarah jeter, nastalih zaradi prekomernega uživanja alkohola.

vir net …

se mal ponavlja

skratka pegasti badelj obnavlja jetra , zdravilne učinkovine -silimarin se nahaja v semenih .

ko jih uživamo jih mormo zmelti…in jih potem damo najbolje v kefir , jogurt eno žličko ..

zelo fajn pa je olje iz pegastega badlja ..semena zmleta namočiš v olje-olivno ( lahko tudi cela) to se nekaj časa paca ( da se zdravilne snovi izločijo v olje)..potem se pa precedi …

žlička na dan ..pred obrokom….

Pegasti badelj …lahko po mili volji uživamo …nima nobenih stranskih učinkov.

pegasti badelj se razmnožuje s semeni , je enoletna rastlina Wink