zanimivi linki
- This topic has 203 odgovori, 27 glasov, and was last updated 8 years, 12 months nazaj by
.
-
tadej pretner wrote:
Jaz tvojega pogleda ne razumem!…Svet je takšen kot je…sistem igra svojo igro…Popolnoma jasno je…da se tej interaktivnosti povsem ni mogoče izogniti…Same besede pri meni nimajo vrednosti…ampak izkušnje…dejanja…Zgoraj napisanega nisem napisal zaradi lepšega…ampak na podlagi izkušenj…na podlagi tega…kar vidim in čutim…kar se dogaja okoli mene…Videl sem…in vidim…ljudi, ki se dušijo v pizdarijah…vem tudi zakaj so dušijo v pizdarijah…Če pogledaŠ svet na splošno je ena sama pizdarija…vendar…ljudje, ki imajo “nadzor” …znajo precenit situacijo in so dobri opazovalci… veliko bolje križarijo skozi življenje…saj so ves čas na preži…Velika masa ljudi na tem planetu…pa enostavno…pluje na slepo…iz rok v usta…iz dneva v dan…kar bo…pač bo…in rezultat je jasen že v naprej.
Pojem nadzora je strašansko širok. Ko govorim o razumskem, čustvenem in uravnoteženem človeku, v kontekstu razumskega seveda mislim na katero od oblik nadzora, ki mu pomaga, da ne doživi čustvene kvalitete situacije!!!!!!!
Svet je res poln pizdarij. Gre za malce kompleksnejšo zgodbo, katere poanta je v tem, da je večina v identiteti žrtve. Menijo, da sistem je, kakršen je, in da nanj ne morejo vplivati, da ljudje so, kakršni so in da se moreš pred njimi znati zavarovati … Uravnotežen človek, ki je na “ti” s praznino, se zna izmotati iz primeža nizkovibracijskih polj, ki večino držijo v identiteteti žrtve, tudi intuitivno ve, kdaj ga kdo ogroža, mu laže … in se mu zato pred ljudmi ni treba a-priori ščititi v smislu, da ne pustiš nikomur blizu (kar počne razumski človek).
Ampak, reciva še besedo-dve o oblikah nadzora, da ne doživiš čustvene biti situacije:
– v izrazito jin nadzor sodijo pristopi, ko skušaš bolečino, ki jo zaradi nezadovoljstva z različnimi prvinami lajfa čutiš, omiliti npr. z alkoholom, drogami …, tako, da dražljaj potisneš v podzavest
– Potem pa imaš oblike nadzora, ki se gibajo v liniji od jina k jangu: bego v delo, v svet interneta in tako naprej, do skrajnih jang oblik nadzora, kot so zanikanje, v katerem navzven igramo vlogo človeka, za kakršnega si želimo, da bi nas ljudje imeli in hkrati ne pustimo nikomur blizu, da kdo ne odkrije, da v resnici nismo takšni in racionalizacija, v kateri zato, ker se čustvom ne upamo prepustiti, naredimo svet racionalen in predvidljiv.Tudi agresija je oblika nadzora, da ne doživimo čustvene bolečine. Saj veš, da rečemo – popizdil je, ker si mu stopil na žulj. Kaj to pomeni? Človeka si dregnil v točko, kjer je občutljiv, kjer ima telo bolečine in da se mu s to bolečino ne bi bilo treba soočiti, je popizdil.
Ampak štos je v tem, da na ta način vedno kontroliraš nek svoj nesprocesiran čustveni naboj (oziroma naboje), ki pa se želijo integrirati v tvoje avrično polje. Zato neprestano privlačijo dogodke, skozi katere bi se to lahko zgodilo. ZAto so kontrolni mehanizmi iluzija – stalno jih uporabljaš, skozi njihovo uporabo pa postajaš vse bolj napet ali otopel (tudi otopelost je jin kontrolni mehanizem), hkrati pa nimaš šans, da bi vzpostavil integracijo z družbo, naravo, svetom nasploh. Si otoček. In Avatar, vem, da si toliko prebral, da ti je jasno, da je glavni problem današnjega človeka ravno to, da se ne počuti povezanega z naravo, družbo …
–
…………..rezina je čist očarana……..svaka kaka……tadej pretner wrote:
Jaz tvojega pogleda ne razumem!…Svet je takšen kot je…sistem igra svojo igro…Popolnoma jasno je…da se tej interaktivnosti povsem ni mogoče izogniti…Same besede pri meni nimajo vrednosti…ampak izkušnje…dejanja…Zgoraj napisanega nisem napisal zaradi lepšega…ampak na podlagi izkušenj…na podlagi tega…kar vidim in čutim…kar se dogaja okoli mene…Videl sem…in vidim…ljudi, ki se dušijo v pizdarijah…vem tudi zakaj so dušijo v pizdarijah…Če pogledaŠ svet na splošno je ena sama pizdarija…vendar…ljudje, ki imajo “nadzor” …znajo precenit situacijo in so dobri opazovalci… veliko bolje križarijo skozi življenje…saj so ves čas na preži…Velika masa ljudi na tem planetu…pa enostavno…pluje na slepo…iz rok v usta…iz dneva v dan…kar bo…pač bo…in rezultat je jasen že v naprej.
Pojem nadzora je strašansko širok. Ko govorim o razumskem, čustvenem in uravnoteženem človeku, v kontekstu razumskega seveda mislim na katero od oblik nadzora, ki mu pomaga, da ne doživi čustvene kvalitete situacije!!!!!!!
Svet je res poln pizdarij. Gre za malce kompleksnejšo zgodbo, katere poanta je v tem, da je večina v identiteti žrtve. Menijo, da sistem je, kakršen je, in da nanj ne morejo vplivati, da ljudje so, kakršni so in da se moreš pred njimi znati zavarovati … Uravnotežen človek, ki je na “ti” s praznino, se zna izmotati iz primeža nizkovibracijskih polj, ki večino držijo v identiteteti žrtve, tudi intuitivno ve, kdaj ga kdo ogroža, mu laže … in se mu zato pred ljudmi ni treba a-priori ščititi v smislu, da ne pustiš nikomur blizu (kar počne razumski človek).
Ampak, reciva še besedo-dve o oblikah nadzora, da ne doživiš čustvene biti situacije:
– v izrazito jin nadzor sodijo pristopi, ko skušaš bolečino, ki jo zaradi nezadovoljstva z različnimi prvinami lajfa čutiš, omiliti npr. z alkoholom, drogami …, tako, da dražljaj potisneš v podzavest
– Potem pa imaš oblike nadzora, ki se gibajo v liniji od jina k jangu: bego v delo, v svet interneta in tako naprej, do skrajnih jang oblik nadzora, kot so zanikanje, v katerem navzven igramo vlogo človeka, za kakršnega si želimo, da bi nas ljudje imeli in hkrati ne pustimo nikomur blizu, da kdo ne odkrije, da v resnici nismo takšni in racionalizacija, v kateri zato, ker se čustvom ne upamo prepustiti, naredimo svet racionalen in predvidljiv.Tudi agresija je oblika nadzora, da ne doživimo čustvene bolečine. Saj veš, da rečemo – popizdil je, ker si mu stopil na žulj. Kaj to pomeni? Človeka si dregnil v točko, kjer je občutljiv, kjer ima telo bolečine in da se mu s to bolečino ne bi bilo treba soočiti, je popizdil.
Ampak štos je v tem, da na ta način vedno kontroliraš nek svoj nesprocesiran čustveni naboj (oziroma naboje), ki pa se želijo integrirati v tvoje avrično polje. Zato neprestano privlačijo dogodke, skozi katere bi se to lahko zgodilo. ZAto so kontrolni mehanizmi iluzija – stalno jih uporabljaš, skozi njihovo uporabo pa postajaš vse bolj napet ali otopel (tudi otopelost je jin kontrolni mehanizem), hkrati pa nimaš šans, da bi vzpostavil integracijo z družbo, naravo, svetom nasploh. Si otoček. In Avatar, vem, da si toliko prebral, da ti je jasno, da je glavni problem današnjega človeka ravno to, da se ne počuti povezanega z naravo, družbo …
–Tadej, mene zanima, zakaj je to tolk težko nam, človeku razumet oz. si priznati….zakaj, če ima recimo človk tolk znanja in znanja, zakaj je potem to tolk težko, da človek to znannje spravi v delovanje, v vsako dnevno delovanje, in, da potem iz tega izhaja in si nabira novo znanje se pravi, na podlagi svojih izkušenj, svojega znanja, ki iz njega izhaja, in ne samo iz knjig…Ker se mi zdi, da kolker nam pomagajo te knjige, nam v istem trenutku lahko tudi škodijo…?
Ejga, hvala za ves tvoj trud, lubčka
Daigu2010-04-30 23:41:42zofija wrote:
Tadej, mene zanima, zakaj je to tolk težko nam, človeku razumet oz. si priznati….zakaj, če ima recimo človk tolk znanja in znanja, zakaj je potem to tolk težko, da človek to znannje spravi v delovanje, v vsako dnevno delovanje, in, da potem iz tega izhaja in si nabira novo znanje se pravi, na podlagi svojih izkušenj, svojega znanja, ki iz njega izhaja, in ne samo iz knjig…Ker se mi zdi, da kolker nam pomagajo te knjige, nam v istem trenutku lahko tudi škodijo…?
Ejga, hvala za ves tvoj trud, lubčkaEno je znanje iz knjig, povsem nekaj drugega pa je, prenesti ga v izkušnjo. Tam zgoraj omenjam kontrolne mehanizme – kaj človeku pomaga, če mu poveš, ali če prebere, da se lajf najboljš “dogaja” takrat, ko so kontrole izključene, če pa se ni pripravljen potruditi, da jih dejansko izključi. Da je temu tako, je več razlogov:
– izključiti kontrole pomeni prepustiti se lajfu, a je eden naših kolektivnih strahov, da se ne upamo prepustiti
– kako boš od človeka pričakoval, da prevzame odgovornost za svoj lajf, če pa je večina v identiteti žrtve; za žrtve pa je značilno, da niso odgovorne
– živimo v instant svetu; folk hoče instant rešitve in maš cel kup takšnih, ki v iskanju instant rešitve lutajo od delavnice do delavnice, a dso vedno znova razočarani, saj instant rešitev ni
– tudi če folku dopoveš, da instant rešitev ni, je zaradi prvih dveh naštetih razlogov vprašanje, če bo pripravljen vložiti potrebno energijo in čas za spremembo. Hočeš dokaz? Ga nimam, ampak stavim, da procesa, ki ga objavljam v temi praznina, redno ne izvaja več folka kot recimo trije, pa čeprav sem recimo podal o njegovi učinkovitosti primer iz prve roke (nisem več alergičen na pik čebel (sem pa “mladi raziskovalec. Zadnjič, ko še nisem vedel, da nisem več alergičen, sem vzel še protialergijsko tableto, včeraj sem pa nalašč težil okoli čebelnjaka, da me je pičila čebela in da sem videl kaj bo, če tablete ne vzamem – nič ni bilo, le majčkena bulica)Aja, ko že omenjaš knjige – v večini knjig ne najdeš recepta, kako praktično spremeniti kvaliteto izkušnje. Nekatere so preprosto slabe, druge pa napisane na nekoliko filozofski način (zlasti vzhodnjaški avtorji) in jih večina ne razume – pri tem je največji hec v tem, da niti ne vedo, da jih ne razumejo. Ampak če zadeve razumeš in v skladu z razumevanjem ravnaš, se to mora krepko poznati v kvaliteti vsakdana.
Zanimivo je tudi dejstvo, da so nekatere najbolj učinkovite stvari med folkom totalka neznane. Tu predvsem mislim na proces “zlom identitet”, za katerega mislim, da je vrhunski, pa nisem prepričan, da ga kdo v Sloveniji poučuje. Ti se ga boš naučila junija, ko se vidimo v šoli.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.