What are you made of ? Iz česa si narejen/a ?
Da se ne izgubim, bom vzela kot vodilno idejo izjavo Talmuta ,,misli è dejanja è navada è karakter è usoda,, Vsi smo narejeni enako, vsi imamo telo, emocije, um, energijo, pustmo stat dušo in vse to od prej in naj bi naprej… zato ker to dejansko nič ne spreminja ali kaj vemo ali ne. Vsi delujemo/vplivamo na vseh ravneh našega bivanja po osnovnem algoritmu vesolja = akcija-posledica, ravnovesje/homeostaza, privlačnost materialna (nasprotje) in nematerialna (enako).
Malo bolj podrobno pogledamo izjavo Talmuta: ,,misli (namera)è dejanja (aktivnost povezana s namero, pozornost je v delovanju) è navada (delovanje, ki je postalo podzavestno brez prisotnosti zavestne namere in brez energije pozornosti) è karakter (psihološka struktura sestavljena iz navad) è usoda (odziv vesolja na delovanje karakterja),, Kje je šlo ,,narobe,, ? Da človek se znajde v vleku usode ? V navadi. Kadar človek se pusti prevzet s dobrim rezultatom svojega dejanja in mu preda svojo namero in moč pozornosti in dovoli, da ga pelje avtopilot postavljen na algoritmu ,,pozitivnih,, izkušenj. Kaj je dejansko pozitivna izkušnja ? Govorijo, da človek ima 3 osnovne odzive na zunanji svet – beg, napad, zamrznitev. Če vzamemo primer bega – pozitivna izkušnja je, da smo zbežali in da nismo bili posledično poškodovani. Beg postane strategija reševanja interakcije med našim notranjim svetom in zunanjim svetom. Strah postane sprejemljiva emocija, vodilna in s tem kreira naše razumevanje sveta. Evo i smo pri MAYA – tolteška iluzija sveta, ki ,,leži na očeh,,. Ali če ste za bolj moderen pogled, potem film MATRIX – ,,the pill scene,, Ali TRANSURFING, če vam bolj leži kvantna psihologija. In prihajamo do glavnega ,,direktorja,, in to je um. Um je samo orodje, zelo kompleksno in zelo obsežno in zelo subtilno. Naloga uma je zaščititi človeka pred bolečino. Naloga uma ni vztrajati na življenju (primer odvisniki, avtoimune bolezni). Ali zagotavljati kvaliteto življenja. Ne, um ima nalogo ščititi človeka pred bolečino. Respektive pred PONOVITVIJO situacije, ki povzroča bolečino. Torej um dobi izkušnjo in na podlagi te izkušnje začne operirati. Izkušnja sama je v preteklosti, ampak um deluje kot, da bi bila še zmeraj aktivna zdaj in tukaj. Evo to je arhitekt MAYE. O kakšni bolečini pa tu ves čas govorim ? O emotivni bolečini. Telesu bolečine (full priljubljen topik Tadeja Pretnerja ). Pandorini skrinjici znoter nas.
A je res, da človek ne ve ? A je res, da mora nekdo drug povedat, svetovat, dat, posredovat, …. Da rešitev je samo zunaj nas ? Ni res. Človek ve vse in ves čas. Ima vse informacije in ima dostop do njih tudi. Zakaj tega ne koristi ? Zato ker ima v sebi bolečino, ki je dobro skrita, ima varuha, ki to pazi. Zdaj prihajam do tega ,,what are you made of ?,, Zmeraj so me čudile borilne veščine, na prvi vtis krute. Zmeraj so me čudile pravljice, krute in brez milosti. Zmeraj sem se spraševala, zakaj mora iti glavni lik skozi toliko bolečine, toliko težav. Zakaj modrci zmeraj sedijo na visokih gorah, težko dostopnih ali čarovnica je globoko v gozdu po poti polne nevarnosti in grozot. Danes se sprašujem zakaj moram plačat toliko keša, da se naučim ,,čarati,, , da obudim znanje, ki ga itak že imam. Odgovor je enak za vse. Zato da pride ven tisto iz česa smo narejeni. Da pridemo v kontakt s prvotno namero življenja. Da uvidimo vse te bodyguarde, ki smo aktivirali po naši poti, ki so nam služili in nas pripeljali tam kjer smo zdaj. S hvaležnostjo jih odpustili in ,,zaprli,, njihovo delovno mesto znoter našega sveta. Se soočili s našo bolečino. Šele takrat bomo krojili aktivno našo usodo.
Mojster v templju ne sprašuje ,,zakaj si tu,, zato ker besede niso pomembne. Besede so samo poštarji psiholoških struktur ovitih okrog bolečine, pod katero je prvotna namera življenja…. Emocije so samo obraz bolečine. Telo je kip emociji. Telo vsakega človeka jasno in glasno govori o bolečini, ki je skrita noter in psiholoških strukturah, ki to vzdržujejo, da ne pride ven. (več o tem http://energeticsinstitute.com.au/psychotherapy-counselling/characterology/
). Mogoče najbližji resnici odgovor bi bil ,,ne vem, ampak čutim, da sem na pravi poti,, In potem sledijo grozote, trpljenje, bolečina fizična in emotivna, … vse tisto, ki je v pravljicah. Kaj pa pride ven iz tega ? Vrnitev samega sebe k samemu sebi. Spoštovanje svojega lastnega življenja.
Rečejo, da človek kreira svojo realnost. Res je. Poglejmo si naš planet. Kaj vidimo ? Človek ki teče ali dviga uteži, gleda televizijo, opravlja hišna dela, nakupuje, je v službi, ,,vzgaja,, otroke, spi. Povsod dražljaji. Kaj je dražljaj ? Preusmeritev. Od česa ? Od Pandorine skrinjice. Od naših občutkov, ki nam sporočajo, od naših teles, ki nam kažejo. Človek, pod vodstvom svoje lastnega uma, ki ščiti človeka pred bolečino, je kreiral svet, kjer ima na voljo toliko dražljajev in preusmeritev, da če bi hotel priti do svojega srca, bo moral zkolabirat svet. Če vzamemo kot resnico, da vesolje cilja na ravnovesje/neoviran pretok energije, ni čudno, da se pojavljajo hude oblike bolezni, hude nesreče, masovne tragedije. Recimo – polomljen gozd v Postojni – bi bilo resno zanimivo, če bi se dalo pogledat širšo sliko, da bi bilo razvidno, kaj je pripeljalo do tega. Ali ima človek možnost se od tega umakniti pač se odseli na vrh gore ali pač nekje …. Proč od te masovne bolečine. S tem pa itak ne zbeži pred lastno skrinjico…..
Za mene osebno, vse ki sem zapisala, vem, da je res. Aktivno se ubadam in delam na sebi že cca 4 leta. Trenutno stojim pred vrati, za katerimi je bolečina. Bolečina, ki je tako globoka in tako intimna, da posega v moj občutek obstoja. S vsem znanjem in izkušnjami in procesi in uvidi, ki sem pridobila/odložila na poti je vsebina izjave ,,the unbearable lightness of being / neznosna lahkost bitja,, postala fizičen občutek. Zona komforta je postala heroin bitja. Vidim mrežo, ki je moj um mojstrski zkvačkal in ga pošteno občudujem/kapa dol. Pač narava ne troši brez veze. Tudi vem, da človek, če se ne poslužuje substanci, ampak tehnikam, ki slonijo na uporabi naravne sestave človeka, da ne bo končal v umobolnici. V najslabšem ga pač fu**e v nezavest.
Pisanje mi pomaga si neke zadeve zložit, dobit črto. Hvala za pozornost. snowcat
.
