Veganstvo, vegetarijanstvo,..

[Anonimnež]

Bravo Amedea…čestitke… omenila si točno tisto na kar sem ciljal s tistim vprašanjem…

Sicer pa jaz razdelim vzroke samo na tri glavne smeri zakaj nekdo neha jest meso:

-človečku se živali smilijo

-kao duhovna rast

-zdravje

Seveda potem pod vsako spada lahko velik stvari, ampak to naj se vsak sam poglablja…men se ne da…pri prehodu na veganstvo so pa tud lahko podobni vzroki…

Ne vem pa zakaj naj bi telo rabil več vode…jaz pač nisem dobil tega feelinga…tudi samo s spremembo hrane lahko pride do malih sprememb, ampak malih…če pa se vključi še neke energetske dejavnike zna bit pa mal večji napredek…ampak ponavadi je bolje, če se gre v obratni smeri…da telo sam pove kaj mu paše in kaj ne…

Posta pa ne bi metal sem…taprav post je zame brez hrane in pijače…mal bolj mila varianta pa je da se lahko spije vsaj 0.5 litra tekočine…Tam se pa zna marsikaj dogajat, zlasti z umom…probal milo varianto samo enkrat pred leti poleti, je bilo prav hudo…telo je govoril da kljub vročini lahko zdrži, um pa da ne…je bil totalni konflikt med fizisom in umom…se pa ne sme na to takoj iti, ampak mora biti par dni prej energetska priprava pa še ostale stvari…sem celo zdržal dan in pol, popil sem pa samo 3dcl…dost da sem dobil neko potrditev…ampak pustmo detajle…

Lepo je če deliš

[Cica]

Brezo wrote: Bravo Amedea…čestitke… omenila si točno tisto na kar sem ciljal s tistim vprašanjem…

Posta pa ne bi metal sem…taprav post je zame brez hrane in pijače…mal bolj mila varianta pa je da se lahko spije vsaj 0.5 litra tekočine…

Med postom se pospešeno izločajo strupi iz telesa, katere moraš sproti odplaknit…če ne piješ dovolj pač nič ne narediš in skupaj s strupi se “odplakne” tudi marsikatera blokada. Seveda odvisno koliko časa post traja…

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

To o postu in pitju čist štekam…zlasti so pri postu na udaru ledvica…ne štekam pa kakšno bistveno vlogo naj bi zaužitje večje količine tekočine igrala pri prehodu iz ene vrste prehrane na drugo…tam se gre samo za prehod in ne za čiščenje organizma…mogoče je kao mal več tekočine potrebno samo zaradi lažjega prehoda…ma nema veze…

Lepo je če deliš

[Lilly]

Nataša wrote:

Meni osebno se recimo zdi odločitev za določen način prehranjevanja nesmiselna.

Meni se pa ne zdi prav nič narobe z odločitvami, bolj se mi zdi pomembno njihovo bistvo. Če odločitev za spremembo prehrane res izvira nekje iz nas, iz neke notranje težnje k bolj uravnovešenemu notranjemu stanju, je edino prav, da ji začnemo slediti. Ne zdi pa se mi v redu, če ta odločitev sloni na nekem namišljenem cilju, s katerim da si na silo postaviš omejitve in zapovedi glede izbora hrane.

Sicer so odločitve dobre, saj se z njimi postaviš na neko pot in dobiš motivacijo, da se zadeve tudi lotiš in jo izpelješ. V zadnjem času pogosto slišim, da se “to in to itak zgodi samo od sebe”. Pa ne verjamem, da je zmeraj tako. Včasih že, velikokrat pa se moramo za kakšne stvari kar malo potruditi, da se nam zgodijo tako, kot si želimo.

Če se vrnem na citirani stavek…

Mi je prav všeč ta debata, ker sem se še enkrat vprašala, od kje in zakaj moja odločitev. Ugotovila sem (presenetljivo šele zdaj!), da v zadnjih nekaj mesecih skorajda nisem jedla jajc, pa tudi mleka in mlečnih izdelkov precej manj kot prej. Tole je bilo definitivno neka spontanega… Šele zdaj sem se tudi spomnila, da sem večkrat po kosilu razmišljala o tem, kako mi je po eni hrani bolj fajn kot po drugi. Nekje vmes sem dobila tudi obsesijo na zelenjavo Potem pa se je v meni oglasil glas, ki mi je pravil, naj v celoti neham jesti jajca in mleko. Ne vem točno, zakaj… še najbližje mi je razlaga, da želim kultivirati svojega notranjega saboterja, ki mi tudi z željo po hrani sporoča, kje se še zavozlavam…

Spomnila sem se tudi, da sem postala vegetarijanka po enem čustveno zelo težkem obdobju, iz katerega sem izšla osebnostno zelo spremenjena…bolj umirjena in notranje razbremenjena. Morda je bil pa res to tudi povod za spremembo prehrane. Ko razmišljam o tem, kje sem zdaj, je spet podobna situacija… spet se mi dogaja podobno odvezovanje, seveda zdaj na enih drugih nivojih, kot takrat pred leti. In ne morem si kaj, da ne bi povezala sovpadanja teh dogodkov.

Ker je bilo nekje med posti začutiti omalovaževanje odločitve, da se nekdo odpove hrani živalskega izvora zaradi želje po duhovni rasti, moram še tu dodati svojo izkušnjo. Ja, skoraj bi se strinjala s tem pogledom, pa se vseeno ne Zdaj malo bolj opazujem, kakšno hrano in kdaj zahteva moje telo. Vidim, da z lahkoto zamenjam vse mlečne in jajčne izdelke, nikakor pa si ne predstavljam življenja brez mlečne čokolade, keksov, sladoleda… še posebej, ko se soočim s stresom (tudi majhnim).

To dejstvo mi pove veliko o tem, kako se v prvem hipu odzovem na stres – neozaveščeno. Če bi se odločila urediti tudi to, bi nujno morala razčistiti ene stvari pri sebi, kot na primer zakaj tako čustveno zaniham ob stresu, zakaj se mu toliko prepustim, zakaj se prej ne lotim sproščanja napetosti itd. Torej bi mi veganstvo z odpiranjem oči in konstantno refleksijo tega, kaj jaz v resnici sem, pomagalo k razširitvi zavedanja in k duhovni rasti – seveda z mojim lastnim vloženim trudom. Se strinjam, da zaradi same hrane nisi nič bolj “duhoven”, treba je pa upoštevati, kaj je pripeljalo do nekega načina prehranjevanja in kaj ti prinaša na dolgi rok, če se odločiš vztrajati pri njem.

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

Kakšen glasek…

Jajca in mleko še razumem da nehaš jest……da se pa odpoveš tudi majhnim količinam mlečnih izdelkov se mi pa ne zdi več logično…razen če ni v ozadju še kaj kar nisi omenjala…Sicer pa ne vidim nič spornega če včasih zaužiješ kakšen jajček al pa mlekec v kakšnem slatkišu…pravim včasih kar pomeni parkrat na leto…navade so namreč preveč močne da bi jih kar “odsekal”….

Lepo je če deliš

[Lilly]

Brezo wrote: Jajca in mleko še razumem da nehaš jest……da se pa odpoveš tudi majhnim količinam mlečnih izdelkov se mi pa ne zdi več logično…razen če ni v ozadju še kaj kar nisi omenjala…Sicer pa ne vidim nič spornega če včasih zaužiješ kakšen jajček al pa mlekec v kakšnem slatkišu…pravim včasih kar pomeni parkrat na leto…navade so namreč preveč močne da bi jih kar “odsekal”….

Please go back to post number 1

hihi, OK saj v tem je ravno moj problem – nimam dovolj potrpljenja, da pojasnjujem drugim svoja stališča glede prehrane…

Zame ni nič spornega ni niti v tem, da sem zgolj vegetarijanka. Če se mi bo kadarkoli kaj zaluštalo, bom to brez slabe vesti jedla. Nisem govorila o tem, da bi mi bil ideal biti čisto čista veganka. Mogoče sem bila premalo jasna, ampak ciljala sem na to, kar se meni zdi dosti več vredno: kaj in kako lahko z veganstvom pridobim za učenje o sami sebi.

Mogoče si prišel na to idejo, ker sem omenjala sladkarije. Veš, jih ne jem zgolj parkrat na leto… …ampak kot sem rekla, se zaradi hrane same res niti najmanj ne obremenjujem – veliko bolj smiselno se mi zdi ukvarjati se z vzroki vsega tega – z nepredelanimi čustvi in navadami!

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

Sem celo res šel nazaj na prvi post in kaj piše takoj na začetku…”Ker sem ravno v prehajanju na veganski način prehranjevanja, me zanima, ali ima kdo izkušnje s tem…?”

Veganstvo je za moje pojme da človeček ne papca nič mesa in nobenega živalskega izdelka…niti medu…In ker sem predpostavljal, da se greš nekega vegana, sem pač napisal to kar sem…če bi pa vedel da si bolj pola vegan oz. neki “kvazi” vegan bi pa napisal kaj drugače…

V večini primerov pa velja da človeček najprej začne zmanjševat v svoji prehrani uporabo belega sladkorja, bele moke in izdelkov iz nje, rafinirane maščobe…in ko so te stvari na minimumu oz. v nekih sprejemljivih mejah za telo, takrat je šele pripravljen na veganstvo…V nasprotnem primeru je lahko prevelik šok za človečka in sčasoma ne zdrži več tega in se vrne na stara pota…

Dvomim pa da se lahko z veganstvom naučiš kaj več o samem sebi kar se ne bi že, če si običan vegi…no ja, s kakšnim enodnevnim postom usput parkrat na leto…

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki