Veganstvo, vegetarijanstvo,..
- This topic has 108 odgovorov, 21 glasov, and was last updated 7 years, 8 months nazaj by
.
-
Sej sploh nima veze …ker sama tud nisem 99% procentna ..samo se mi zdi da sem prebrala na LN forumu …v temi vegeterjanci ..kjer je bilo ponavadi pestro ..kar
Če pa nisi bil …eh sem se pa zmotila ….se oproščam …teb, jaz nisem nič razočarana zaradi tega
Vidiš jaz pa nisem nikoli veliko jedla mesa…so pa trenutki ko mi zapaše …in takrat ga pa jem …in to z užitkom
to mimo grede…tuki nimam kej povedat…
strelka2010-07-11 11:45:30
strelka wrote:
Vidiš jaz pa nisem nikoli veliko jedla mesa…so pa trenutki ko mi zapaše …in takrat ga pa jem …in to z užitkom
Načeloma je to edini pravi pristop, s tem, da drži tudi to, da ti lahko pašejo stvari, za katere zgolj verjameš, da so zdrave, v resnici pa ti ne koristijo.
Kadarkoli se česarkoli ali čemurkoli odpovedujemo, to v nas ustvarja notranjo napetost. Zato alkoholiki, ki nehajo piti pogosto začnejo več kaditi, kadilci, ki nehajo kaditi, več jedo itd. Enako je, če se odločimo za prehod na vegeterijanstvo ali veganstvo. Telo se sicer čisti strupov, vendar se pojavljajo tudi notranje napetosti.
Najbolj fajn je torej, če see poslušaš, se ničemur ne odpoveduješ in delaš na notranji stabilnosti – tako boš posledično sam vedel, katera hrana ti ustreza. En moj primer – ves čas sem jedel veliko medu; verjetno v dobršni meri zaradi prepričanja, da je zdrav. Potem, ko sem dal skozi dva kroga procesa prisotnosti, mi med več ne paše, pašejo pa mi nekatere druge jedi, ki jih prej praktično nisem konzumiral, recimo suhe fige. Poanta pa je v tem, da sem kmalu po procesu poštekal, da imam rahlo zakisano telo. In med recimo zakisanost potencira, fige pa v telesu delujejo bazično.Kot povsod drugje tudi pri načinu prehranjevanja reakcije drugih izhajajo iz nas – vem iz lastne izkušnje
. Pred leti mi je po prvi iniciaciji v reiki meso zasmrdelo in sem ga postopoma nehala jest. Ampak mojemu egu se je takrat to zdelo nekaj posebnega, v tem je videl priložnost zase, da se malce poveča, da je malce drugačen, da pridobi malce pozornosti (Zlati rez bi temu rekla “kera egojeba” ). Temu primerne so bile tudi reakcije ljudi, ki se jim je to zdelo nekaj posebnega. Seveda se meni o tem takrat še sanjalo ni. Meni meso res ni več pasalo, samo so bili pa zraven prisotne tudi druge zadeve. No, postopoma so se vsi okrog mene navadili, vprašanja so ponehala, moj ego se je pa z leti tudi malce kultiviral 
. No, sem pa recimo pred kakšnimi tremi tedni enostavno začutila, da mi ne paše več kuhana hrana in trenutno pretežno jem solate in sadje. Vendar to ni bila nikakršna moja odločitev za nobeno vrsto prehranjevanja, niti nimam nobene ideje, da naj bi to trajalo. V trenutku, ko mi bo zapasala kuhana hrana, jo bom tudi jedla. Temu res ne posvečam nobene pozornosti in temu primerne so tudi reakcije ljudi, pa je bilo v tem času kar nekaj piknikov. Jaz sem si preprosto na krožnik naložila paradižnik, kumare in papriko, pa ni več ali manj nihče tega sploh opazil. Tudi otrokoma sem samo enkrat razložila, ker za njiju pač skuham običajno kosilo, sama pa jem solato, in se jima čisto normalno zdi, da mamici trenutno pač tako paše, ne sprašujeta niti nikomur nič ne razlagata. Predvidevam, da zaradi tega nenamenjanja pozornosti tudi nisem izgubila nič teže, čeprav v bistvu zelo malo jem, pijem pa ogromno vode.Meni osebno se recimo zdi odločitev za določen način prehranjevanja nesmiselna. Če nekdo misli, da je bolj duhoven zato, ker je nehal jesti meso, pri tem se pa muči, ker bi mu v bistvu pasalo, si dela škodo in čisto nič drugega. Podobno menim, da velja za veganstvo ali presnojedstvo ali sploh karkoli že. Ne samo, da samega sebe daš v nek predalček in ti nekdo določa pravila, kaj lahko ješ in kaj ne, še samega sebe dostikrat z odpovedovanjem mučiš in v telo s skrbjo vneseš toliko negativne energije, da prebava sploh ne uspe delat tako, kot bi morala, in se koristi dobre hrane izničijo.Lilly wrote: Ker sem ravno v prehajanju na veganski način prehranjevanja, me zanima, ali ima kdo izkušnje s tem…?
V bistvu me sedaj še najbolj zanima, kakšne so izkušnje drugih v zvezi z družabnim vidikom te spremembe. Še zmeraj so namreč v meni živi spomini na obdobje, ko sem nehala jesti meso in ni bilo ne konca in ne kraja številnim debatam o hrani (ki jih praviloma nisem načenjala jaz in sem morala z njimi pogosto zagovarjati svojo zdravo pamet). Veganstvo je pa še toliko manj prisotno v kolektivni zavesti ljudi, čemur verjetno sledi še toliko več odporov iz vseh strani… tale družabni vidik je še bolj neugoden zaradi vprašanj drugih, kaj ti bodo ponudili kot gostu (na kosilu, rojstnem dnevu, pikniku)… pa tvojih lastnih dilem, kako boš čimbolj elegantno odklonil in zavrnil to in ono in tisto in tega in onega in tistega…Mislim, da ravno zaradi vsega tega rabim to prehodno fazo, ki je zdaj še najbolj podobna opogumljanju, da grem jovo na novo čez vse: vprašanja, napovedovanja, pametovanja, začudenja, milostne poglede, ponudbe, naj vsaj malo probam…
jaz bi pa samo jabolko pa božji mir Oh se mi zdi …da to pa res ne bi smel bit problem …
,pa sabo prinesti solato na piknik
se pa spomnim dogodka …ko so vedli da je tipo vegetarjanec ..tisti strogi…pa so mu pripravili solato ne vem kakšno zelenjavico so mu naseckali …za nameček pa poturili dva ocvirka …oh joj …ga je najdel …vzel ven …in solato pohrustal dalje…
Se pa ljudje včasih preveč oklepamo starih navad ..pa starih načel o prehranjevanju ..pa težko kakšne novosti vpeljemo ….posebej starejši.
nekateri pa so obsedeni z zdravo prehrano …tadej pretner wrote:
Vidiš jaz pa nisem nikoli veliko jedla mesa…so pa trenutki ko mi zapaše …in takrat ga pa jem …in to z užitkom
Načeloma je to edini pravi pristop, s tem, da drži tudi to, da ti lahko pašejo stvari, za katere zgolj verjameš, da so zdrave, v resnici pa ti ne koristijo.
Kadarkoli se česarkoli ali čemurkoli odpovedujemo, to v nas ustvarja notranjo napetost. Zato alkoholiki, ki nehajo piti pogosto začnejo več kaditi, kadilci, ki nehajo kaditi, več jedo itd. Enako je, če se odločimo za prehod na vegeterijanstvo ali veganstvo. Telo se sicer čisti strupov, vendar se pojavljajo tudi notranje napetosti.
Najbolj fajn je torej, če see poslušaš, se ničemur ne odpoveduješ in delaš na notranji stabilnosti – tako boš posledično sam vedel, katera hrana ti ustreza. En moj primer – ves čas sem jedel veliko medu; verjetno v dobršni meri zaradi prepričanja, da je zdrav. Potem, ko sem dal skozi dva kroga procesa prisotnosti, mi med več ne paše, pašejo pa mi nekatere druge jedi, ki jih prej praktično nisem konzumiral, recimo suhe fige. Poanta pa je v tem, da sem kmalu po procesu poštekal, da imam rahlo zakisano telo. In med recimo zakisanost potencira, fige pa v telesu delujejo bazično.
sem brala da pri kadilcu, ko se odvaja ni ravno samo psiha , da se začnejo rediti ..da tobak zamenja za hrano ..ampak je vzrok tud v tobaku ..ker tega več ni, ki preprečuje nalganje maščobnih celic …ker jih razgradi …( ne vem točno če je ravno tako …približno …)
torej kadimo manj ..jemo enako ..in kile se nabirajodrugače ..pa za pomanjkanje b12 in ostalih B vitaminov ..se jih fino dobi v zelenih algah …Algea.-..tud na splošno jih je fajn jesti ….za razstrupljanje …
Brezo wrote: Jaz bi se bolj vprašal kaj naj bi bil vzrok za tako odločitev
To je pa neviđeno dobro vprašanje, res.ZAKAJ se zavestno odločiti npr. za vegetarijanstvo, za veganstvo.. itd?Zakaj se “pripravljati” na spremenjen režim prehrane?Zakaj se obremenjevati, kako bo reagirala okolica?in najbolj pomembno vprašanje:ZAKAJ nekdo potrebuje oz. se odloči za vegetarijanstvo oz. veganstvo?Ker je tak način prehranjevnaja bolj zdrav? Resnično bi se lahko postavilo tudi vprašanje, kaj sploh je “zdrava” hrana? Ker obstajajo tudi ljudje, ki so obsedeni z “bioprehrano” in so prepričani, da bodo zaradi tega bolj zdravi. Vedeti morate, da ljudje ne zbolevamo zaradi “napačne” prehrane, zato z uživanjem take hrane tudi ne bomo ozdraveli, v kolikor ne bomo zamenjali tudi osebnih prepričanj, načina delovanja in nasploh naš pogled na življenje (kar nas v končni fazi pripelje do bolezni). Da ne govorimo o tem, da je surova hrana za večino ljudi preveč obremenilna oz. težko prebavljiva.Ker bi želel očistiti svoje telo? Torej se zaradi tega raje ne določimo za tako strikten način prehranjevanja, ker je to samo odstranjevanje simptomov. Če se nam v telesu nalagajo “strupi”, moramo torej odpraviti ta vzrok – zakaj se nam nalagajo odpadki, zakaj naše telo ni tolliko pretočno (oziroma je toliko v neravnovesju), da bi lahko to samo po sebi brez težav odstranilo?Ker bi želeli biti bolj duhovni? Zaradi vegetarijanske ali veganske prehrane ne boste čisto nič bolj duhovni kot sedaj, lahko pa vam seveda taka prehrana da iluzijo, da ste bolj “duhovni”. To iluzijo vam dela vaš razum.Ker se rabite z eno stvarjo diferencirati od okolice? Torej v smislu: “…ne jem mesa kot tista “raja” tam in toliko so glupi, da me še sprašujejo in mi težijo, zakaj ne jem mesa in da ne govorimo o tem, da mi ne znajo ponuditi nič pametnega in zdravega.. itd.”..Ej, to je ločevanje vas od drugih, ker se hočete dati na en piedestal višje od drugih, ker vas od drugih ločuje iluzija, da ste boljši od njih, da ste bolj etični, bolj zavestni, bolj duhovni…. itd.Ker menite, da brez tega ni prave duhovnosti? Temu pa se že lahko reče “zasvojenost z duhovnostjo”, ko se ne zavedate več, da je prava duhovnost Življenje samo in da če živimo to, kar v resnici smo, ne potrebujemo “dodatnih okraskov”, ki so ponavadi namenjeni temu, da nas drugi končno prepoznajo kot “duhovne ljudi”.…Ko boste resnično prišli v fazo vegetarijanstva ali pa veganstva oz. vaše telo samo od sebe ne bo več potrebovalo npr. mesa, se bo to zgodilo spontano in verjamem, da takrat ne boste imeli težav z okolico, ker ne boste furali svojega “duhovnega prehranjevanja” na tako agresiven način, da vam mora okolica dobesedno pokazati, da resnično pretiravate.Glih toliko na kratko…lp, M.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.