Transplantacije

[mary]

Hej,

Strinjam se z Vesno, da organe darujem začasa življenja, potem pa ne več.

Po mojem telo prejete tuje komponente krvi, (le redko uporabljamo polno kri pri transfuzijah) izloči če ne po 120 dneh pa v nekem obdobju, ko samo proizvede oz. ima dovolj svoje krvi/ energije. Bolj je pereče pri organih; ledvice, roženice, srce, pljuča, jetra,…

Če se postavim v vlogo prejemnika, ki bi potreboval organ, bi verjetno zavzemala drugačno stališče-sem precej sebična… Ne vem če bi kar tako zlahka sprejela usodo oz. zavedanja, da moram nekaj spremenit,

da bo moje telo bolj zdravo.

Veleumna medicina in zdravstvo pod mislijo, da delajo človeštvu uslugo, dela pravzaprav medvedjo uslugo… Brala sem tudi delo Pavleta Raka, kjer opisuje, da nekateri deli teles (eterični oz. duhovni) razpadajo z veliko muko…Ker nosijo v sebi ogromno energije, ki se je začasa fizičnega življenja tam nakopičila…

Lp,

Mary

Lepo je če deliš

[Vesna]

A kdo ve, kakšne spremembe se pripravljajo v zakonu o transplantaciji?

Mimogrede mi je prišlo na uho, da naj bi vsi postali potencialni darovalci organov. Če nisi za to, da postaneš neprostovoljni darovalec, bi podal izjavo pri lečečem zdravniku.

Če je to res, živimo v kavbojski ureditvi. Narobe svet.

Lepo je če deliš

[Amedea]

Na Pozitivkah sem našla ta članek o darovanju organov, mogoče bo zanimiv tudi vam:

http://www.pozitivke.net/article.php/20100322143244474

Če tako pomislite, je čisto logično, da vam glavnih organov NE morejo odvzeti šele PO vaši smrti.

Še pred kakšnimi desetimi leti sem bila tudi jaz prepričana, da bi želela darovati organe po svoji smrti, v zadnjih letih pa sem si premislila. Ampak v naših družinah smo se v glavnem že vsi odločili za darovanje ali nedarovanje, način pokopa.. in druge take zadeve, tako da je fajn, da veš za želje svojih bližnjih in oni za tvoje.

Lp, M.

Lepo je če deliš

[Irena]

Vesna wrote: A kdo ve, kakšne spremembe se pripravljajo v zakonu o transplantaciji?

Mimogrede mi je prišlo na uho, da naj bi vsi postali potencialni darovalci organov. Če nisi za to, da postaneš neprostovoljni darovalec, bi podal izjavo pri lečečem zdravniku.

Če je to res, živimo v kavbojski ureditvi. Narobe svet.

Iz 1. roke: RES JE!

Pripravljavljalcem zakona je tole samo sprememba smeri razmišljanja oz. potrditev smeri, ki jo je ubrala družba

Kaj zato, če sedaj tudi javno človeško telo postaja “produkt”- saj sodobni način življenja že itak je naravnan na to!

In če hočeš izraziti pomislek (jaz sem ga), sem dobila “svojo porcijo” : mi starejši itak nismo primerni dajalci, saj nam EMŠO v kri in kosti nalaga toliko vsega – torej ne rabim o tem sploh razmišljat, kaj šele se “izjasnit v kaki svoji volji”. Primerni so MLADI – njim pa je (hvala Bogu pravijo umneži) misel na smrt tako oddaljena, da razen redkih prav nihče ne bo ugotavljal mnenja v zvezi s tem, kaj šele ga dokumentiral. Torej POPOLNA ZELENA LUČ za transplantacije in medicinsko znanost in rokodelstvo. In ah ja – predlog zakona velja le za polnoletne osebe – torej so otroci zaščiteni, zdravstvo pa tudi!

Na enem koncu v novem zakoniku pravno uredijo, da je vsak poseg v telo, za katerega ni privolitve, kaznivo dejanje,-in celo določijo po temle vrstnem redu osebe, ki odločajo za bolnika, ko le-ta ni sposoben in ni določil drugače:

1.zakonec, izvenzak. partner

2.otroci

3.starši

4.bratje in sestre

5.stari starši

6.vnuki

7.zdravnik.

In istočasno, ko so PONOSNI na te novosti v našem prostoru, ko ima vsak svojega zakonitega zastopnika oz. zdravstvenega pooblaščenca, da se SPOŠTOVANJE AVTONOMIJE BOLNIKA v praksi realizira, v isti sapi za vogalom to novo zakonodajo zminirajo – v primeru težke nesreče, poškodbe, ob oceni primernosti kakšnega tvojega “šraufa”, ti ga lahko tebi nič meni nič vzamejo, saj TLELELE pa te lahko zastopa le DOKUMENT.

Še za lažje teme od smrti je težko se odpraviti po štempiljke… Ker se to meni že ne bo zgodilo… Res so pripravljalci zakona stavili na Trojanskega konja!!!

Irena

Lepo je če deliš

[Marina]

Sem poslušala nekega zdravnika , ki je omenjal ,da se ljudje bojijo biti darovalci zgolj zaradi simbolike duše , torej če prav razumem o tem kar mi govorimo medicina smatra zgolj kot zgodovino – simbol duše nekako tako se je izrazil pa da ne omenjam ,da so mi lasje kar pokonci stali.

Lepo je če deliš

[strelka]

Nisem vsega natančno brala …govrite pa o transplentaciji.
Jaz pač gledam čist iz drugega zornega kota…. zakaj ne bi nekdo drug porabil nekaj in mu bo služilo ..če sama ne rabim več oz. ker sem umrla ne rabim….torej moji organi so na voljo vsem….in bi se mi prav fino zdelo …če bi komu rešila življenje…
glede krvi pa tudi …kaj bi bilo če bi vsi tako razmišljali in ne bi darovali krvi …ne bi bilo nobenih operacij …
hemofiliki bi bili obsojeni na smrt …prav tako vsi bolniki z težkimi boleznimi…pri katerih je potrebno vsake toliko časa menjati kri…

Vse ostalo …se mi zdi odvečni balast.
Ravno zadnjič sem gledala eno znastveno oddajo , ko je bilo govora prav o tem …in pravim hvala Bogu da je šla znanost toliko naprej …in da se da ljudem tudi na tak način pomagat.
“In srce me zaboli”- , ko se spomnim na neko žensko …ki je zavrnila operacijo, si podpisala smrtno obsodbo (jp saj vem tko se je odločila) ..zaradi vere ..bila Jehova priča, ki ne sprejmejo tuje krvi …

Ljudje po moje preveč moraliziramo …kaj vem da je v srcu duša …ko je človek mrtev …duše ni več ..duša je šla ..kamor ji je bilo namenjeno …tko da ostalo kar je ostalo je le obod …
oz. tko …tovarna s stroji , ki ne obratuje več..
No tako razmišljam sama…

.

strelka2010-04-07 15:24:54

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Vesna]

strelka wrote: Nisem vsega natančno brala …govrite pa o transplentaciji.
Jaz pač gledam čist iz drugega zornega kota…. zakaj ne bi nekdo drug porabil nekaj in mu bo služilo ..če sama ne rabim več oz. ker sem umrla ne rabim….torej moji organi so na voljo vsem….in bi se mi prav fino zdelo …če bi komu rešila življenje…

.

Tudi sama sem verjela, da organe darujemo po smrti. O tem, kako poteka odvzem organov, nisem zasledila nikjer drugje kot v knjigi Rdeča zanka, kjer avtorica opisuje izkušnje ob sinovi prometni nesreči.

Ko človek globlje premisli, je res, da mrtvi organi nikomur več ne koristijo. Torej morajo organi za presaditev ostati živi. Čim so organi živi, je jasno, da njihov lastnik ne more biti mrtev! V ta namen so si trasplantatorji izmislili famozno možgansko smrt in ji v 80-ih letih spremenili definicijo. O tem piše tudi v članku, ki ga je Mojca podala zgoraj.

Medicini se gre, da umakne simptome. Temu reče zdravljenje. Tu in tam se še najde kdo od zdravnikov, ki od bolnikov zahtevajo spremembo navad. V glavnem pa gre vse po tekočem traku, od katerega nihče nič nima. Da bi od bolnega človeka kdo zahteval spremembo čustvovanja, razmišljanja, prehranskega režima, gibanja, razumevanja življenja…. to se pa še ni zgodilo. Bolnim se ni treba spreminjat. Zanje se morajo spremenit mladi zdravi ljudje, ki se poškodujejo v prometnih nesrečah. Samo, če se poškodujejo! Ker če v prometni umrejo, jo itak dobro odnesejo. Njihovih organov nihče več ne rabi. To je to.

Ljudje bi morali biti zelo dobro poučeni o stvari, šele potem bi se lahko odločili za ali proti darovanju. Ne pa, da hočejo podturiti zakonske spremembe brez sleherne obveščenosti, kako v resnici poteka “darovanje”. Ne samo, da je etično sporno, ampak gremo v navadno kavbojsko ureditev, kar mi sploh ni všeč.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki