svet pernatih bitij – angeli

[ozelot]

Hm.. sej pravzaprav nisem nase mislil to z objemom ampak tako nasploh sem hotu dat neko prispodobo koliko so vredne besede če nimajo pravega ozadja.

Če ti nekoga iskreno vprašaš “kako si?” in si pripravljen sprejet odgovor je v tem kratkem vprašanju taka sila da povozi vse njegove težave. Ji ne reši ampak jih razvrednoti odvzame jim moč nad človekom. O takem načinu komuniciranja govorim. Ne o premetavanju besed ampak o tem da tiste besede tudi nekaj pomenijo.

Zase vem da nekih stvari nočem slišat. Vzrok ni samo eden. Prvi je ta da če hočem spremembo moram najprej sprejet to kar imam. Brez odpuščanja ni napredka. Odpustiš pa takrat ko dopustiš da se ti je nekaj zgodilo in sprejmeš da se ti je to zgodilo. Zdaj jest ne ciljam na poškodbo ampak na vse življenje. Še preden lahko odpustiš nekaj moraš to prepoznati. Če neveš da si v težavah še ne pomeni da nisi vsekakor pa pomeni da jih moraš najprej prepoznati preden nadaljuješ. To je ena pot. Po mojem načinu delovanja pa naj bi obstajala drugačna pot in sicer siguren sem da obstaja sila ali način ki vse to povozi. Nihče me ne bo prepričal da tega ni ker čutim v podzavesti da je in to tudi iščem. Drugi vzroki so vezani na to da recimo tvoja pot ni moja in če mi jo še bolj kažeš ne morem po tvoji poti čez gore ko pa imam obute drsalke. Kar se tiče prevzemanja odgovornosti sem zašel tako daleč da sem se obtoževal za vsako stvar ki ssem jo “skreiral” ali bolje “izbral” kot iskušnjo. Kar se tiče identitete,..še nikoli nisem bil tako nedefiniran kot zdej. Sploh nevem kdo ali kaj sem in posledično strah pred izgubo tega nevem če je med glavnimi vzroki za neposlušnost.

To da se piše resnica je bolj tako… Resnice se pa res ne da natipkat. Lahko natipkaš tisto kar verjameš ali želiš verjeti..lahko celo natipkaš tisto kar ne verjameš ali česar se bojiš. Resnica niti ni nekaj kar je pogojeno z verjeti ali ne verjeti. Tudi trditev nekoga da ima vsak svojo resnico je bolj obupan poskus nekoga osmisliti vero v svoja prepričanja. V vsakem primeru je izlivanje percepcije na portal daleč od resnice.

Jest dopuščam možnost da imaš prav in da ima Tadej tudi. Nevem pa kako bi tisti “prav” integriral v svoje življenje ker delujem povsem drugače kot govorita. Kle nekaj fali. Življenje in vse dobrine življenja so zastonj. Free of charge. In zaradi tega jest ne verjamem da se je treba trudit da do tega prideš ampak samo rečeš “OK vzamem” oziroma naučit se je treba sprejemat.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[ozelot]

Verjamem pa da če se nebi družili prek foruma ampak v živo da bi se lahko eden od drugega veliko več naučili.

Sicer jest ne iščem pomoči ampak bolj primerjam kar izlivamo na stran.

Kar se tiče arhetipa otroka, iskanja pomoči od zunaj in identiteto žrtve..ali si vse to tudi če greš k zdravniku, zobarju, frizerju ali peku po kruh?

Jest mislim da če znaš sam poiskati pomoč pa naj bo to pri zdravniku, bogu ali angelih potem je to kot bi sam sebi pomagal in ne iščeš pomoči od zunaj.

Nesprejemanje pomoči od zunaj je naravnost bedasto. Tale enominutni video je živ dokaz da je pomoč od zunaj včasih treba sprejeti. https://www.youtube.com/watch?v=pDNdknVXPwA

haha ta je boljši glede pomoči od zunaj https://www.youtube.com/watch?v=Nw5MlxBPb24

ozelot2015-02-22 18:48:08

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Nataša]

ozelot wrote:
Če ti nekoga iskreno vprašaš “kako si?” in si pripravljen sprejet odgovor je v tem kratkem vprašanju taka sila da povozi vse njegove težave. Ji ne reši ampak jih razvrednoti odvzame jim moč nad človekom. O takem načinu komuniciranja govorim. Ne o premetavanju besed ampak o tem da tiste besede tudi nekaj pomenijo.

Ampak za to je potreben stik v živo, in to z osebo, ki je prizemljena. Ko se pogovoriš s takšno osebo, se kar naenkrat počutiš bolje in tvoje težave izginejo neznano kam, ker jih je ta oseba prizemljila zate, pa če je to vedela ali ne.

ozelot wrote: Po mojem načinu delovanja pa naj bi obstajala drugačna pot in sicer siguren sem da obstaja sila ali način ki vse to povozi. Nihče me ne bo prepričal da tega ni ker čutim v podzavesti da je in to tudi iščem.

Saj tudi jaz verjamem, da obstaja takšna sila, skriva se v vsakem človeku, pri večini žal samo kot potencial.

ozelot wrote:
Drugi vzroki so vezani na to da recimo tvoja pot ni moja in če mi jo še bolj kažeš ne morem po tvoji poti čez gore ko pa imam obute drsalke.

Pot je seveda izključno in samo tvoja, kar velja čisto za vsakega posameznika, samo za vse pa velja, da čiste vode ne moreš točit v umazano flašo.

ozelot wrote:
Življenje in vse dobrine življenja so zastonj. Free of charge. In zaradi tega jest ne verjamem da se je treba trudit da do tega prideš ampak samo rečeš “OK vzamem” oziroma naučit se je treba sprejemat.

Se strinjam, samo s to silo se je treba uskladit. Dokler pa smo v glavi, zakrčeni, imamo blokade, nepredelana in potisnjena čustva, tej sili niti blizu ne pridemo. Smo pa v zelo intimnem odnosu s programi matrice, ki definirajo našo osebnostno strukturo.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

ozelot wrote: Nevem kaj je narobe z arhetipom otroka.

Arhetip otroka je eden tistih, pod okriljem katerega deluje vsak vsaj do neke mere, nekateri pa seveda bolj izraženo. Generira način razmišljanja, povezan s pričakovanjem nerealnih stvari, nezrelostjo v določenih segmentih lajfa, črno belo razmišljanje, naivnost, duhovnost, ki nima veze z ozaveščanjem itd. In zanimivo – pri arhetipu otroka so pogoste vizije angelov oz. drugih svetlobnih bitij.

ozelot wrote: Višji Jaz je po mojem mnenju zavest, del tebe ki se zaveda vsega kar je in kot tak deluje na vse mogoče načine,..zaveda se tudi stanja tvojega uma in preko njega tebi kot osebnosti sporoča in daje signale v neki obliki ki jo ta um pač prepozna. Sicer pa višji Jaz z osebnostjo nima take povezave da bi ga nekdo imel zase.

Korelacija z nepogojenim jazom sicer obstaja, a ne popolna. Skrajni čas, da začnemo delati na poenotenju izrazoslovja – vsak drugi, ki o nečem piše, se spomni svoje izraze, Ravno včeraj smo v šol razpravljali o tem, koliko različnih imen recimo obstaja za dva “posebna” meridiana – tista dva, od katerih gre eden po hrbtu, drugi pa po sprednjem delu telesa, srečata p se v ustih. In tako je kar na ful področjih.

ozelot wrote:

Jest mislim da če znaš sam poiskati pomoč pa naj bo to pri zdravniku, bogu ali angelih potem je to kot bi sam sebi pomagal in ne iščeš pomoči od zunaj.

Ena glavnih poant arhetipa žrtve je ta, a daš moč upravljanja s sabo v roke nekoga drugega (zdravnik, angel, ločeni bog, oblast, delodajalec …)

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

Glede na to kako človek interpretira druga bitja v prostoru si med boleznijo kar na vsem lepem zinterpretira iz enga nič hudega slutečega bitja zdravnika kateri mu bo pomagal. Skratka da nekdo dojame s svojim umom bitje poleg sebe mora narediti svojo lastno verzijo tega bitja. In tako nastane zdravnik. V vsem tem nakladanju hočem povedat da zdravnik ni nekaj izven tebe. Iskati pomoč izven sebe je nemogoče. Iščeš jo pa v sladu s svojimi prepričanji, znanjem, ..

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[janko]

pernatih bitij, hahahhahahahahahaa

ma a vi res mislte, da je kr usaka goska angelček????

hahahhaha
ja sej seweda je res angelček….
ampak vi tega ne verjamete, ampak sam glumite, da to verjamete, hahahahah

bral pa seweda nisem.

jes sem z angelčki na ti.
ampak moji niso pernate goske.
čeprou…
ko jih pokličem smo zmenjeni, da se mi fizično oglasijo na čelu.
in ja…
če sem pošten, sem res že večkrat pomislu, da je tisti filing, ko se mi angelčki oglasijo in me pobožajo po čelu….
da je ta filing fizično res podoben, kt, da bi te eden z goskinim peresom pobožal

aja…
pol pa koj, k pridejo, je moja beseda takoj, da sori, k se zadnjič nisem nič poslovu in zahvalu, k so pršli.
in rečem, jebi ga, sej me poznate
itaq pa se skos samo smeškajo.
jih še nisem slabe volje vidu.
res je pa tut, da se jih še nkol nisem lotil podjebawat.
šejm on mi.

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote: Vsak namreč želi, da bi mu bilo boljše, ampak spremenil se pa ne bi.

In tudi pri drugih stvareh je tako. Folk najprej nasvete, ki zahtevajo spremembo, posluša zgolj na informativni ravni. Upoštevati jih začne šele takrat, ko je “dovolj” hudo.

Stari, s tem si pa zadel žebljico na glavico!

Žal je samo to, da dovolj “hudo” včasih ni niti, ko nekdo fejst zboli… Še takrat se “zvija kot presta” in išče različne izgovore, da ne bi naredil “domače naloge”…

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki