Stabilost en.polja in skrivnosti Celestinske

Participant

Naša molitev je energija moči, ki jo žarčimo
v vse smeri. Za vstop v Šambalo moraš sistematično širiti svojo energijo, vse
dokler ne izžarevaš dovolj ustvarjalne moči, da lahko vstopiš. Uporabljati je
potrebno tudi moč videnj in obvladovati silo svojih pričakovanj. Če želiš do
konca razširiti prostranstva svoje energije, te ne sme več obvladovati strah in
jeza. Količina in moč tvoje energije se občuti v realnosti tudi kot stopnja
tvoje navzočnosti v prostoru. Določeni ljudje močno žarčijo svojo navzočnost in
karizmo v prostor; čimveč energije imaš, tembolj drugi ljudje čutijo tvojo
navzočnost. Svojo energijo pogosto ljudje izražajo le skozi svoj ego in ta tip
energije se zdi močan le spočetka, a se potem hitro razblini; pri drugih bolj pristnih
oblikah pa je ves čas stanovitna.

Za močno stabilno polje je zelo pomembno
tudi predhodno doživetje mističnega odprtja v sebi. To odprtje ponavadi
spremlja tudi sprožitev kundalinija.. Nato
pa se je treba naučiti svojo energijo vdihovati in jo zavestno držati na tej
novi višji ravni – 1.širitev! Doseči moraš, da bo energija polneje dotekala
vate. Ko to ustvariš, moraš paziti da ti druga tvoja dejanja, ne bi te
energetske ravni spodkopavala. Vse tvoje življenje mora podpirati to tvojo
višjo energijo. Dosleden moraš biti in
pravtako živeti modro! Višjo energijo nato
vzdržuješ tudi tako, da ne vnašaš več mrtvih snovi v telo (samo živo hrano!).
Visoka energetska raven je potrebna tudi, da smo se sposobni spominjati svojih
sanj. Tudi prebujati svoje telo z raztezalnimi vajami je potrebno vsako jutro in že takoj zjutraj
aktivirati vse pretoke v telesu in takoj začeti sprejemati energijo. Ko navežeš
stik
in začutiš v sebi božansko energijo,
nato vse kar videvaš z očmi postaja bolj navzočo v tvoji zaznavi. In ko stvari tako
opazuješ, vdihuješ še več energije. Vidiš energija v resnici ne prihaja toliko
od reči okoli nas pa čeprav jo lahko vdihnemo neposredno iz rastlin in svetih
krajev. Sveta energija prihaja od naše povezanosti z Božjim, ki je v nas. Ko se
odpremo Božjemu, ne storimo nič drugega, kot da zvišamo vibracijo svoji
energiji in takrat postane tudi zaznava zunanjosti mnogo bolj realna: -ugledamo
neizmerno lepoto neverjetnih barv in oblik. To zmoremo ugledati, ko se dovolj odpremo notranji energiji.
Osredotočaj se toraj na (zunanjo) lepoto in začni vdihovati energijo, ki je v
tebi. Bodi pozoren kako je vse z vsakim vdihom lepše! Tvoja vibracija in
sposobnost zaznave se bosta višali in višali, vse bo zasijalo kakor, da je
osvetljeno od znotraj. Tvoja sposobnost zaznave lepega, je znamenje, da se vate
steka božanska energija. To energijo se pa moraš naučiti tudi ohranjati, tako
da bo stalno tekla vate. Naučiti se moraš pričakovati to raven energije
v svojem življenju in to moraš početi kar se da zavestno in hote! Sedaj pa
pričakuj, da bo ta energija, ki te napolnjuje, ves čas tekla vate in nato iz
tebe v vse smeri v stvarstvo… Občutenje ljubezni v tebi je pokazatelj, da je
ta pretok skozi tebe vzpostavljen. Pričakovati moraš, da bo ta Božanska
energija pritekala vate na višji ravni in iztekala iz tebe kakor reka. Če
izgubiš stik z njo, si prikliči ta občutek ljubezni in se skušaj zavestno
vrniti v to stanje. To dogajanje si moraš predočiti in verjeti, da bo potekalo
v vseh okoliščinah; in to pričakovanje moraš vsak dan negovati in utrjevati.
Tako boš energijo ne le občasno občutil, ampak jo boš lahko negoval in jo
ohranjal ves čas na višji ravni (to je prva širitev ”molilne” energije)

In sedaj se
moraš naučiti še, kaj storiti z energijo, ki teče iz tebe. Moral-a pa boš
premagati vsa nagnjenja: svojeglavosti, strahu, jeze,…, da se boš lahko
količkaj približal-a Šambali.

2. širitev: No torej, ko
teče pretok Božanske energije skozi tebe, se moraš naučiti še nastaviti svoje
energijsko polje, da bi dosegel željeni učinek! Svoje polje molitve lahko
na svet usmerimo na različne načine. To počneš tako, da uporabiš svoja
pričakovanja, a to moraš storiti zares obvladano, sicer se ti energija kaj
hitro sesuje v strah in jezo. Na višjih ravneh, energije našega polja delujejo
zelo hitro in nam prinesejo natanko to, kar pričakujemo. Če se bojimo, nam
prinesejo točno to, česar se bojimo; če sovražimo, nam prinesejo, še več tega
kar sovražimo. Še dobro, da vsakič, ko zabredemo v taka negativna pričakovanja,
naše polje molitve dokaj hitro razpade (in se ta negativa ne realizira z
svetlobno hitrostjo), saj izgubimo stik z božjim in ne izžarevamo več ljubezni.

Naučiti se
pa se moraš tudi, da v energijsko polje (prve širitve) vstaviš pričakovanje
sinhronicitete, da tako privabiš slutnje in naključja, ki ti bodo pomagala.
Zavestno pričakuj samo dogodke, ki bodo koristili tvoji usodi. Da pa razviješ
to polje okrog sebe, moraš vztrajati v stanju zavestne pozornosti na sinhroniciteto.
Nekaj sinhronicitete v vsakem primeru pride do tebe, ne glede na to kaj počneš,
a če še zavestno usmeriš svoje polje k sinhroniciteti, jo močno okrepiš. Ko se
boš naučil-a zavestno ohranjati svojo energijo na tako visoki ravni, ti bo taka
zavestna pozornost ”prišla v kri” in
ti oblikovala odnos do življenja. Doseči moraš stanje duha, kjer bo takšno
pričakovanje stalno.

3. širitev: Sedaj pa svoje energijsko polje pripraviš tako, da
gre iz tebe in okrepi energijsko in vibracijsko raven drugih. Ko doseže druge
ljudi, začutijo val duhovne energije, jasnosti in intuicije, tako da od njih
lažje dobiš prave odgovore. Pričakovati moraš tudi, da tvoje molilno polje hodi
pred tabo in že na daljavo zviša vibracijo pri drugih ljudeh. Ko svoje polje
tako naravnaš, na obrazih drugih lažje prepoznavaš njihov izraz Višjega Jaza!
Naša polja tako spodbujajo druge ljudi in jih dvigajo v višjo zavest, kjer
lahko najdejo stik z lastno intuicijo. Naše polje molitve teče iz nas in pred
nami, pa čeprav še nismo niti v stiku z osebo, se pretok že dogaja! Moramo si
le ta proces zavestno predstavljati (s tem, da to pričakujemo) in to se dogaja!

Sedaj je
potrebno uravnovesiti (zasidrati) tok energije, tako da bo tekla iz tebe ves
čas enakomerno močno, ne glede na okoliščine. Ko ti to uspe ti bodo vse tri
širitve prešle v ”meso in kri” in postale tvoj način življenja! Žal vsi občasno na naših poteh trčimo ob
prepreke, ki v nas lahko ustvarjajo stanje strahu, ta pa poraja dvome in nam
ruši polje. Še huje pa, ta strah lahko ustvari negativne podobe, slaba
pričakovanja, ki lahko pomagajo ustvariti to, česar v svojem življenju najmanj
želiš. Zato se moraš naučiti svojo višjo energijo zasidrati tako, da boš
čimbolj ostajal-a v pozitivnem toku. Strah pa zna biti zelo prikrit in se hitro
pritihotapi v nas. Podoba, ki jo ustvarja strah, se vselej nanaša na kak
dogodek, ki ga nočemo (podkrepljen z spominom na podoben dogodek ali z
dogodkom, ki se dogaja komu drugemu) Takšen strah pa se zelo hitro sprevrže v
jezo, s katero udarimo nazaj proti vsakemu, o katerem se nam zdi, da nas
ogroža. Toda najsi občutimo strah ali jezo, zavedati se moramo, da ti čustvi
izvirata iz enega vira: iz vidikov našega življenja, ki se jih oklepamo. Strah
in jeza sta posledice skrbi, da bomo nekaj izgubili. Zatorej potrebujemo
nevezanost na vse, kar se nam utegne zgoditi. V življenju vselej dobimo nekaj
drugega kar pričakujemo. Nevezanost na dogodke (in izide) pa izhaja iz vedenja,
da vselej obstaja Višji Namen, ki ga lahko tudi poiščemo v slehernem dogodku
(izidu). V vsem lahko najdemo sled dobrega, na katerem lahko gradimo naprej.
”Kaj pa če nam grozi, da bomo ubiti ali mučeni?! Do tega vendar ne morem biti
nevezan.” Če nas življenje vodi do takega kočljivega položaja, lahko pomeni,
da nismo dovolj nevezani. Kakor hitro se naučimo ostajati nevezani, se nam
energija ves čas ohranja na dovolj visoki ravni, da se lahko izognemo vsem tem
skrajno negativnim okoliščinam. Vse slabo se nam zgodi samo zato, ker smo
zgrešili priložnost sinhronicitete, ki nas je želela voditi vstran od
negativnega dogodka. Vera v sinhroniciteto in visoka stopnja nenavezanosti nas
bo vselej vodilo mimo vseh nevarnosti. Ni možno dovolj povdariti pomena popolne
vere! Lahko mi pa verjameš, da bo pa tvoja vera na preizkušnji. Primer je lahko
vera od apostolov! Njihova popolna vera
je dajala sadove čudežev: tudi v vrelo olje so vrgli Janeza, a mu ni bilo nič;
metali so jih lačnim levom, pa so pravtako ostali celi…!!! Ko so
pred nami nevarne izkušnje se nam naravno pojavlja strah, a ta strah vselej
privabi varuhe!, če le ohranimo dovolj vere. Samo sovraštvo jih odganja!

4.širitev: se začne, ko
se zavemo kako pomembno je ”sidrati” in ohranjati odtekanje naše energije, pa
čeprav nas okoliščine navdajajo s strahom ali jezo. To pa nam uspeva le, če
ohranjamo ustrezno mero nenavezanosti na dogodke, ki se nam dogajajo. Vedno
moramo v vsaki stvari videti dober namen in vedno verjeti, da nas bo ta proces
odrešil; to moramo verjeti, ne glede na to kar se nam dogaja! S takšno miselno
držo se lažje osrediščimo na tok in se znebimo negativnih misli o tem, kaj bo,
če nam v naših prizadevanjih kljub vsemu spodleti. Kadar se torej zalotimo v
mračnih mislih, moramo dobro premisliti, ali gre za intuitivno opozorilo, in če
gre seveda takoj ustrezno ukrepati. Vselej pa se moramo oklepati pričakovanja,
da nam bo višja sinhroniciteta pomagala prebroditi težave. Tako si utrjujemo
polje in zajezimo odtekanje svoje energije, s tistim močnim pričakovanjem, ki
mu že od nekdaj pravimo vera.

Naslednji
korak v četrti širitvi se začne, ko smo povsem prepričani, da se človeštvo
približuje idealu, ki je izražen v desetem spoznanju in katerega zgled je
Šambhala. Kajti če hočemo svojo energijo pošiljati še dlje in močneje,
potrebujemo močno vero. Zato je tako pomembno, da razumemo Šambhalo. Že samo
zavest, da je Šambhali to uspelo, nas utrjuje v prepričanju, da zmore to tudi
ves preostali del človeške kulture. Ljudje na vseh koncih sveta obvladujejo to
tehniko, je osnova njihovega duhovnega razvoja in se že posvečajo življenskemu
procesu samemu.

Da bi se razširili še dlje, ni dovolj
ohranjati le pozitivno miselno naravnanost in se odvračati od mračnih misli,
ampak se moramo otresti tudi vseh črnih misli, ki zadevajo druge ljudi. Če se
nam strah sprevrže v jezo in si o drugih mislimo le najslabše, oddajamo
negativno molitev, ki v njih rada izzove prav takšno vedenje, kakršno smo
pričakovali.

Ne smemo
tudi pozabiti, da nam Dakiniji (Angeli) pomagajo že odkar smo na svetu. Ko jih
bomo zares sprejeli, se nam bodo tudi sami lažje razodeli. Začeti moramo
iskreno pričakovati, da jih bomo v svojem življenju lahko zaznavali. Ko na ta
način pripoznaš Dakinije, lahko pričakuješ njihove svetlobne znake, s katerimi
te vodijo. Dakiniji in prebivalci Šambhale se trudijo in ves čas dvigujejo (s
svojim molilnim poljem) vso Zemljo, prisotni so v vsaki krizni situaciji in s
svojim poljem svetosti skušajo vplivati, da se oseba vendarle odloči v skladu s
svojim Višjim Jazom in ne poseže za sredstvi sile, nasilja in straha.. Vedno so mend nami, če smo le dovolj pozorni
jih zaznamo ali celo zavestno sodelujemo z njimi..

Življenski proces, ki ga sedaj izkušamo za
koraki 4-ih širitev lastnega polja, postane izredno izpolnjujoč in vseprisoten.
Tako z novo obliko zavestnega bivanja, ustvarjamo novo kulturo, ki se zaveda
naše osebne vloge v duhovnem razvoju in to kulturo bomo prenašali tudi na svoje
otroke. Postali smo zavestni kreatorji
naših življenskih dogodkov in ne več le nemočni izkuševalci dogodkov, na katere
nimamo vpliva. Dogodki se nam ne dogajajo več naključno, ampak sami pridobivamo
znanje, energijski potencial in moč, da jih kreiramo in krmilimo.. Predvsem pa pridobivamo modrost prepoznati
vseprisotno DOBRO, ki se nam želi razodeti čez vse dogodke v našem življenju –
tudi čez dogodke, ki jih morda razumemo še kot neljube!

Flower Heart

Zapis je nastal po navdihu (ali kratki obnovi bistva) Celestinske
prerokbe in še dveh drugih knjig istega avtorjam (James Redfield), ki so sledile tej prvi
knjigi..

glas2012-10-04 17:11:33

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

Irena

Član

Glas, spet enkrat si me razveselil s prispevkom. Zadnjič me je prehitel Robert z zahvalo

. Zadnje obdobje očitno delujeva (vsaj občasno) na podobni frekvenci

Mene je Celestinska prerokba že leta nazaj “zaznamovala”. In pravkar sem se ji spet posvetila in prebrala tudi dvanajsto spoznanje, iz katerega si navedel bistvo. Ker sem jo res “predelala” in ne le prebrala, mi v izbranem tekstu manjka le tole:

“V kakšnem stanju duha si” ?

To je ključno vprašanje, ki si ga lahko zastavljamo večkrat na dan. Biti nevezan in pozoren tukaj in zdaj kljub najboljšim sklepom in prizadevanjih včasih kar izpuhti iz trenutkov vsakdana. Tedaj je dobro, da te ta stavek “zbudi”. Avtor svetuje, da si na različna mesta napišemo opomnik, ali da nas prijatelj takoj zjutraj pokliče in vpraša: “V kakšnem stanju duha si” ?…

Hkrati pa zatrjuje:

Saj bo prišlo v
navado.. In ko se nam zazdi, da se naša usoda razkriva, nam preostane le še to,
da ostanemo v tistem toku. In da bi to storili, se moramo naučiti deliti to,
kar se dogaja z nami, z drugimi”.

Všeč mi je tudi tale pogovor med njima:

“Ko sem v toku,”
sem dejal, “navadno skušam stran od večine ljudi, da me ne bi mogli vreči iz njega.” “Vem”,
je rekel Wil v posmehljivo obtožujočem tonu.

Kasneje razloži:” Toka ne izgubljaš zaradi drugih. Izgubiš ga zato, ker ne zmoreš iskreno povedati, kdo si in kaj počneš”.

Irena2012-10-04 17:13:02

Lepo je če deliš