Sočutnost, empatija – terapevti in čustva

[janko]

samo na hitr sem preletel par postov in se čudim.
mnogo ste pametni usi skupi, da sem skor komplekse dobil.
ker pa ne mislim met kompleksou, se bom distanciru od debate in rajš powedu en štos, ki ima velik point, če ga kdo hoče videt.
dolenc in gorenc sta bla frenda in enkrat reče dolenc gorenjcu.
sej, če bi ti imel tri bajte… bi mi eno dal ane?
pa pravi gorenc da itaq.
pa pol dolenc čez en cajt upraša gorenjca, da če bi imel on tri avtomobile, da bi mu dal enega ane’
pa pravi gorenjc da itaq.
pa pol čez en čas spet dolenjc gorenjcu… da če bi imel tri srajice, da bi mu ziher dal eno ane?
pa pravi gorenjc, da to pa ne.
pa upraša dolenjc, zakaj ne?
pa pravi gorenjc, da tri srajice pa ima.

Lepo je če deliš

[Ceres]

Za teoreticno analizo so absolutne kategorije lahko se kaj uporabne, v praksi pa ni absolutnih kategorij, kot ni nikoli popolnoma cistega srca ali popolnih okoliscin, ki sprozajo cisto socutje.

Ce kdo, je socutje razvil Jezus – pred njim v religiji ni bilo takega poudarka na tej kvaliteti. Druge religije se pravzaprav posmehujejo krscanstvu ravno zaradi tako cloveske narave Jezusa, ima pa zadeva point: on se je uclovecil, se pravi postal sin clovekov, clovek, da je lahko dodobra razvil socutje do cloveka. Socutje pomeni tako so-cutiti trpljenje drugega kot razumeti/dojeti/vedeti pravi vzrok trpljenja in poznati pot ven. Jezus je pokazal vse to, ko se je druzil z malimi ljudmi, bolnimi, prostitutkami….cutil njihovo trpljenje in ucil pot ven – ki je v poznavanju bozanske narave cloveka (jaz nisem od tega sveta). Pri tem je jasno, da se ni zapletal v drame drugih, je pa imel svoje drame – kot clovek.

Hocem rect, ceprav imamo svoje drame, imamo tudi bozansko naravo. Pri odlocitvi za socutje pa razumem, kaj je hotel Ozi povedat: raste tisto, cemur namenjas pozornost.

Lepo je če deliš

[v3sn4]

nekaj odlomkov iz članka o Dalajlami:

Kadar je kdo do nas krivičen, nesramen, ga moramo jemati človeka, kot smo mi sami, z enakimi hotenji, željami in čustvi. Ko druge ljudi dojemamo, kot dojemamo sebe, se rodi sočutje.

Pri tem moramo strogo ločevati vero in temeljne človeške vrednote. Sočutje do človeka je temeljna človeška vrednota in ni povezana z vero. Sočutja ne učijo samo vere svojih vernikov, pomena tega se moramo zavedati vsi ljudje. Sočutje nam ne more škodovati. Kadar razvijamo sočutje, pomagamo drugim in na koncu mi sami pridobimo največ, ker imamo bolj pozitivno skupnost. Sočutje in nenasilje sta dve strani istega kovanca. Vsako dejanje iz sočutja je nenasilno. Na drugi strani je največje nasilje, če želimo nekoga pretentati, pa do njega pristopimo prijazno.

Prav tako moramo ločiti, da sočutje ni enako kot pomilovanje. Med tema dvema pojmoma je velika razlika. Pomilovanje (pitty) pomeni, da se nekdo počuti nad drugim. Sočutje je drugačno čustvo, je empatija, ki pomeni spoštovanje, razumevanje, enakost. Osnovno pri sočutju je spoštovanje blagostanja drugega človeškega bitja in da mu želimo iskreno pomagati pri doseganju njegovega blagostanja.

Sočutje in oproščanje ne pomenita indiferentnosti, neaktivnosti, pasivnosti. Če nekdo nekaj naredi narobe, ne smeš biti indiferenten, temveč moraš biti aktiven. Svoje mnenje moraš jasno in glasno izraziti. Če ostaneš indiferenten, ljudem s katerimi se ne strinjaš v bistvu pomagaš. Seveda pa v svojem delovanju ne smeš nikoli izgubiti sočutja. Ljudi pa najlažje spremeniš le z pozitivnim zgledom lastnega življenja. Sočutje prežeto z motivacijo in z aktivnostjo je nenasilno učenje drugih.

http://www.blazkos.com/dalajlama-o-socutju.php

Lepo je če deliš

[glas]

Zdi se mi, da je v osnovi problem v tem, da je sočutje že na veke se dojemalo kot sočustvovanje.. Nekdo ti je potožil, ti prelil problem, razgalil čustva in če si bil oseba ki premore empatijo, je to pomenilo, da si avtomatsko moral zapasti v sočustvovanje z to osebo, da si se moral sovživljati v ista čustva in z to osebo enčas plavati v njeni juhi, nato pa sta čez čas oba izstopila iz te juhe; oseba s težavo se je počutila malo bolje, ker je podelila svojo bolečino (ker deljena bolečina je polovična bolečina), oseba, ki se je ponudila za sočustvovanje pa se je samopotrdila v tem kako dober človek je, da pomaga ubogim, jim pomaga čez hude trenutke nositi breme in jim tako lajša njihovo pot..

In tako je tudi včasih bilo!

Včasih ko še ni bilo intenzivnega dela na sebi, ko se ni transformiralo in preobražalo.. Takrat je mogoče sočustvovanje imelo celo nek pomen ali vrednost..

Dandanes pa je sočustvovanje le še potrjevanje drugega v njegovo lastno zablodo.. Osebi s tem ne pomagaš naprej, ona pa te znova in znova uporablja le za to, da se napolni s tvojo življensko energijo, ker sama ne dostopa do vira!

Zdaj kako osebi pomagati do njenega lastnega vira je pa lahko vir burnih debat , eni bi ljubeče, s toplino, objemom in modrim nasvetom – na drugem polu nekateri pa z strogostjo in nedajanjem potuhe za stanje v katerem je oseba, ker ta oseba s težavo ponavadi ne želi izstopiti iz tega vakuuma, želi se le zastonj napolniti in ohranjati identiteto žrtve še naprej..

Pristopov je več kot je ljudi..

Pristopov je še več kot je vseh kombinacij med vsemi ljudmi na svetu..

Za sebe vem, da znam pri isti osebi izbrati vedno drugačen pristop, ker vsaka situacija je unikatna in sproti začutim kaj sodi v kateri trenutek.. In človek, ki se valja v čustvenih igricah lahko prevzema razno razne vloge.. Ker ko opazu mu ena igra ne deluje, takoj uporabi drugo, nato tretjo itd.. In če imaš stalen stik s tako osebo, bo oseba šla čez vse vloge in igre, ki jih premore..

Kakšen stav pa boš ti zavzel-a ob teh igricah na drugi strani?

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Irena]

Pred dnevi sem dobila v roke roman UKRADENO SONCE – avtor Zoran Šteinbauer.

Vsem, ki jih zanima Življenje, Sočutje, Ljubezen… knjigo toplo priporočam. Vsebina knjige zmore obuditi kamen in “predramiti” človeka

Irena2013-04-18 09:47:02

Lepo je če deliš

[Saša]

Glas, zelo dobro povedano.

Ja, se nekako strinjam s teboj. Spomnim se, kako mi je enkrat prijatelj zelo dobro povedal nekaj. Dolgo časa sem se pritoževala nad odnosom v sedaj že bivši službi. Zavedala sem se, da je nekje v meni nek program, ki je odseval tako ravnanje, zato nisem ravno na veliko travmirala, se je pa poznalo, da sem igrala različne vloge, če uporabim tvoj opis. Po določenem času mi je prijatelj rekel:

Saša, lahko ti stojim ob strani, lahko te poslušam, tudi sočustvujem s teboj. Vendar pa si ti tista, ki se boš morala soočiti s šefom, ti si tista, ki bo morala postaviti mejo. Čeprav se vsi strinjajo s teboj, vedi, da boš na koncu ostala sama z njim. Nihče ne bo s teboj stal v pisarni in pritrjeval vse, kar boš rekla. Ti si tista, ki boš morala potegniti črto.

Mislim, da je zajel popolnoma vse. Potrebno je človeku povedati, da čeprav sočustvujemo z njim oz ga laho poslušamo, ane. bo žal moral na koncu vse storiti sam.

Lepo je če deliš

[ozelot]

Ko sem šel enkrat narazen s punco sem vsem povedal kako mi je hudo pa nič mi ni pomagalo. Nisem mogu verjet kako sam sem v tem. Kot bi padel z aviona in se iz oči v oči spogledoval z onimi ki so ostali na njem in imajo sočutje do mene.Nisem želel sočutja ampak Simona Cirejskega.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Avtor]

Prispevki