ozelot wrote: Ma štekam ja. Sem pa 1000000% da se sočutje ne izčrpava in ne more biti predmet vampirizma. Sočutje taki osebi ne more biti v tovrstno energijsko korist. Sočutje je vrhunska kvaliteta ki jo mora človek razvijati tekom življenja kot ljubezen in sigurno ni podvržena zlorabam. .
Opletaš s pojmom sočutja na splošno, pogovarjamo pa se o sočutju “v službi” ohranjanja cone komforta druge osebe. Prepričati prepričanega seveda ni mogoče, zato tole zaključujem s primerom:
– Ženska živi s partnerjem, ki je do nje konstantno agresiven. A je v identiteti žrtve, zato v vezi vztraja. Po nekem konkretnem izpadu partnerja je “čist fertik” in pokliče prijateljico, da gresta na kavo. Tam ji pojamra, kako ji je hudo, kako je dec zajeban, kako jo maltretira … “Prijateljica pa ji reče, ja, res ti ni lahko; le kako mora biti takšen. Sploh se ne zaveda, kaj ima, ko si pa tako nežna in čutna oseba. Bla, bla, bla …”
Ženska skozi to “razumevanje in sočutje” prijateljice dobi nekaj energije, da lažje mentalno sprocesira situacijo in potem se veselo vrne k partnerju in seveda v zvezi s svojim lajfom in igranjem žrtve v razmerju ne naredi nič.
Prijateljica ji je torej naredila medvedjo uslugo. Pravi prijatelji niso tisti, ki nam nudijo razumevanje in sočutje te vrste, ampak tisti, ki nam povedo resnico – da pač v razmerju igra vlogo boksarske vreče. In po enem takšnelem konkretnem primeru maltretiranja bi ženski “resnica” morda pomagala, da zbere moč in v zvezi s svojim razmerjem kaj spremeni.
Tudi glede cone komforta nisva čisto na istem bregu. Ko sem omenil udobje sem omenil tudi občutek varnosti. Mislim da sta to dve ločeni komponenti. Pravzaprav nevem niti ali sta povezani ali ne. .
Še enkrat: Cona konforta je obrambna linija lažnega jaza, KI NOČE, DA SE KARKOLI SPREMENI. Lažni jaz temelji na telesih bolečine, ki povzročajo konstantno copy paste dogodkov v lajfu (v konkretnem primeru konstantno maltretiranje s strani partnerja). Ampak ljudje s kupom teles bolečin in identitetami, ki temeljijo na njih, se raje oklepajo znanega, se v njem počutijo varno, pa magari bilo neprijetno, kot pa da bi šli v lajf, v neznano. V neznano pa niso sposobni stopiti ravno zato, ker nimajo energije – ujeto jo imajo v telesih bolečine.
In iz cone komforta gremo lahko spontano takrat, ko je bolečina/neugodje v njej preveliko. V danem primeru, ko bi recimo dec enkrat v iber znoru, ali znoru recimo večkrat v cca treh dneh, tako da bi bilo to za žensko preveč, da ne bi bila sposobna tega mentalno sprocesirati. V takšnih primerih pride do efekta “dost mam” in človek v trenutku izstopi iz zavesti žrtve in delno razbije svojo cono komforta. Razumevanje/sočutje prijateljic in prijateljev pa v bistvu pri žrtvi ohranja status quo, oziroma lajf v okviru ustaljenih navad.
Lej samo za primer. Sočuten biti do samega sebe. Kako to razložiš po tvoje? Menda sam sebi nebi kradel energije? Jest uporabljam esence ki se imenujejo: essence of self compassion.It helps the cells to be more self compassionate, to receive self
compassion, that way you may support yourself to be compassionate to
you. The essence of self compassion is self love! ker sem prestrog do sebe in perfekcionist in zamerljiv pa maščevalen,..
Sočutje pravzaprav zdravi.
Terapevte sem vmešal zaradi tega ker vsak slušatelj nosi funkcijo terapevta. Pravzaprav se v določenem trenutku lahko vsak predmet spremeni v teapevtsko orodje. Tudi kozarec ki ga od jeze vržeš v zid.
Prvič slišim za termin “sočutje do samega sebe”. Predvidevam, da si ga spesnil zdajle, za potrebe prepričevanja. Beseda sočutje sama po sebi vključuje najmanj dve osebi, od katerih ena zazna bolečino druge. Ko pa govorimo o sebi, pa pač uporabljamo izraze, kot so zavedanje (toka čustev, miselnih procesov …) ipd.
.
.
