Sočutnost, empatija – terapevti in čustva
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Sočutnost, empatija – terapevti in čustva
- This topic has 36 odgovorov, 14 glasov, and was last updated 11 years, 4 months nazaj by glas.
-
AvtorPrispevki
-
15. 2. 2010 ob 20:57 #1166MarinaČlan
Čustva so ena mojih najbolj šibkih točk, pa me zanima ali se človek več ali manj čustven že rodi .Kako jih čim lažje obvladovati .Pred nekim časom sem bila na enem tečaju , kjer je bilo zlo veliko bolanih ljudi od malih do velikih takšnih in drugačnih tako da se ti srce trga. Sama nase sem bila jezna, da sem tolk čustveno noter padla. Ponavadi slišiš odklopite čustva, ok nekaterim to ni problem , nekateri pa se ne znajdemo in tu ostaneš sam .Ker mi to predstavlja problem me zanima kako NE s čustvi se temu izogniti, ko pa sem človek kot vsi drugi.
15. 2. 2010 ob 21:38 #1172tadej pretnerModeratorMarina wrote: Čustva so ena mojih najbolj šibkih točk, pa me zanima ali se človek več ali manj čustven že rodi .
Seveda. Temperament je prirojen, ne pridobljen.
Marina wrote:
Kako jih čim lažje obvladovati .
Tako, da jih ne skušaš obvladati. Saj vendar ves čas in povsod nakladamo o sprejemanju. Sprejemanje je neupiranje tistemu, kar je. Poskus obvladovanja čustev je zatekanje v enega od obrambnih mehanizmov vedenja. Uporabi equilibrium in se umakni v praznino.
Marina wrote:
Pred nekim časom sem bila na enem tečaju , kjer je bilo zlo veliko bolanih ljudi od malih do velikih takšnih in drugačnih tako da se ti srce trga. Sama nase sem bila jezna, da sem tolk čustveno noter padla. Ponavadi slišiš odklopite čustva, ok nekaterim to ni problem , nekateri pa se ne znajdemo in tu ostaneš sam .Ker mi to predstavlja problem me zanima kako NE s čustvi se temu izogniti, ko pa sem človek kot vsi drugi.V forumu o duhovnosti sem v eni od tem pred kratkim Avatarju razlagal, kako vse skupaj poteka. S kratko forumovsko razlago si itak kaj dosti ne boš pomagala – ko se v šoli vidimo naslednjič (v marcu, saj si drugi letnik, a ne?), pa bo tole udarna tema. Tega pravzaprav v šoli še nobeni skupini nisem predaval, zato tudi ni smiselno, da sedaj prehitevam – na forumu lahko kasneje razćistimo, če še kaj ne bo jasno.
tadej pretner2010-02-15 21:39:4015. 2. 2010 ob 22:48 #1175MarinaČlanNe nisem drugi letnik ampak prvi , tako da nevem kdaj boš predaval. Ja govorimo o sprejemanju , to je tako kot kuharski recept, ki ga morš v praksi uporabit. Ok recept je vredu , sam kuhar ima težave kako bo vse to skuhal. Odpustim tebi , odpustim sebi ni problem , sprejmem tebe , sebe ni problem to mi je jasno a pogled v tiste svetleče oči s kapo na glavi, ki hrepenijo po preživetju in upanju še danes so pred menoj točno takšne kot so bile tisti trenutek še sjaj , lesk je tako izrazit, da se mi je nekam zasidral …….Lahko grem v praznino a pride za mano ……
16. 2. 2010 ob 9:32 #1179ANAČlanMarina wrote: Ne nisem drugi letnik ampak prvi , tako da nevem kdaj boš predaval. Ja govorimo o sprejemanju , to je tako kot kuharski recept, ki ga morš v praksi uporabit. Ok recept je vredu , sam kuhar ima težave kako bo vse to skuhal. Odpustim tebi , odpustim sebi ni problem , sprejmem tebe , sebe ni problem to mi je jasno a pogled v tiste svetleče oči s kapo na glavi, ki hrepenijo po preživetju in upanju še danes so pred menoj točno takšne kot so bile tisti trenutek še sjaj , lesk je tako izrazit, da se mi je nekam zasidral …….Lahko grem v praznino a pride za mano ……
Sprejmi SITUACIJO, ne ljudi, ki so v tej situaciji ( npr bolni…) Sprejmi, da ni v Tvoji moči, da situacijo spremeniš. Verjemi, da ti ljudje, ki si jh srečala v delavnici, so mnogo močnejši kot so izgledali na prvi pogled. Seveda imajo žar, saj se “borijo”. Pripravljeni so sprejeti situacijo takoj in zdaj. Glej iz drugega zornega kota. Tako boš nepristarnska in boš lažje sprejela da tako pač je. To je njihova pot, ne tvoja. In z namoenom jo morajo prehodit. Tvoja pot je, da se iz tega nekaj naučiš. Naučla se boš pa takrat, ko boš “čista” teh čustev. Ja, sej te “zruka”, ampak ko se ozavestiš ( zakaj te zruka?) , ta občutek ni več tako boleč, inteziven…sprejmeš…tako pač je…
15. 4. 2013 ob 12:47 #19397AVATARČlan15. 4. 2013 ob 15:03 #19400ozelotParticipantPravkar sem poslušal oddajo na radiu koper kjer so govorili o težavah z mladostniki otroci pravzaprav. Predstavljali so se kot “zagovorniki” otrok. V bistvu pa delajo kot neke vrste terapevti. Delajo preko varuha za človekove pravice in pomagajo otrokom in družinam ki imajo notranje težave. No v glavnem voditeljica je eno izmed terapevtk vprašala kako najde kontakt z zares prestrašenimi in zaprtimi otroci ki si ne upajo niti ovoriti. … pa je bil odgovor takoj povedan in jasen: “Veste brez sočutja ni nič”. Torej če je terapevtka v praksi to ugotovila menda ni kar nekaj mimo ustrelila samo zato da bom jest slišal.
Mislim da takoj ko zavzameš pozicijo slušatelja pa naj bo frendovski ali kakršenkoli postaneš hočeš ali nočeš se zavedaš ali ne med drugimi funkcijami tudi terapevt. Kako boš to vlogo izpeljal je pa drug problem.
ozelot2013-04-15 15:07:50
Vedno znova vse po starem
15. 4. 2013 ob 15:18 #19401AVATARČlan -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.