SVETLA wrote: Pozdravljeni sem nova na forumu, z g. Pretnerjem sva se že srečala ob priliki pregelda enega terena.
Bistvo- zanima me če je kdo že imel kdaj pred seboj veliko odločitev in se nikakor ni znal odločit da bi bilo preav za vse- in kako upoštevati pri tem sanje- če??
Ne vem, v kakšni meri poznaš pojem nizkovibracijskih polj, ampak tole je tipičen primer problema delovanja pod “njihovim okriljem”. Ti bom poskusil na kratko in jasno razložiti:
– Gre za polja realnosti, ki imajo več podpolj. To polje realnosti je v tvojem primeru zapletena situacija z dedovanjem, podpolja pa so različne možnosti in stališča, ki jih v okviru te realnosti lahko zavzameš. Ampak kaj se običajno doogaja? Ko imamo nek problem (polje realnosti), za katerega je možnih več rešitev, a takšnih, da ni za vse prav (podpolja), razmišljamo o plusih in minusih različnih variant (podpolj). Več je mogoči variant, večjo disociacijo (nemir, zmedo, napetost) ustvarijo v nas in potem se zgodi ena od dveh možnih variant:
– ali pod bremenom različnih možnih variant, njihovih plusov in minusov preprosto “zamrznemo” in ne storimo ničesar;
– ali pa pride do izsiljene odločitve, katere osnova je disociacija, takšne odločitve pa dolgoročno nikoli niso dobre.
Rešitev seveda obstaja. Nekaj dni povsem racionalno o zadevi razmišljaj, da se s problematiko dobro “uglasiš”. Potem pa pojsi z željo, da dobiš odgovor, v praznino (na tem forumu boš našla več možnih variant). Od tam bo prišel pravi odgovor. Morda ti niti ne bo treba zavestno iskati odgovora v praznini, saj se zadeve dogajajo tudi na spontani snovni ravni, le prepoznati jih moraš.
Primer:
Pred časom sem delal nek projekt (polje realnosti), v katerem sem prišel do točke, ko nisem znal naprej. Razmišljal sem o različnih variantah (podpolja), a me ni nobena zadovoljila. To je trajalo nekaj dni – nisem si smel dovoliti, da “zamrznem”, ker je bilo treba projekt oddati, nisem pa niti mogel izbrati “rešitve”, v katero ne verjamem. Zato sem dal vse skupaj za nekaj dni na stran, a na problem tekom dneva pogosto pomislil (faza uglasitve). In potem se je zgodilo. Eno jutro sem sedel v avto, se odpeljal proti trgovini in med vožnjo, ko o problemu sploh nisem razmišljal, se mi je v umu zabliskala ustrezna rešitev.
.
