Preseganje ega?
- This topic has 276 odgovorov, 18 glasov, and was last updated 11 years, 4 months nazaj by
.
-
Zadnjič sem spoznal nekaj kar se mi zdi zelo zanimivo. In to je, da imajo tudi živali ego. No, saj to sem že nekako vedel, ampak tokrat sem videl na lastne oči. Opazoval sem eno psico in našega mačka, ki sta soseda. Ko ju noben ne glede in ogovarja se dobro razumeta, če pa nekdo reče psici: “pusti muco na miru”, pa takoj začne psica loviti mačka in se jeziti nanj. Samo zato, da se pokaže kdo je kobajagi šef, čeprav je maček večji od psice.
BAD-BOY wrote: Zadnjič sem spoznal nekaj kar se mi zdi zelo zanimivo. In to je, da imajo tudi živali ego. No, saj to sem že nekako vedel, ampak tokrat sem videl na lastne oči. Opazoval sem eno psico in našega mačka, ki sta soseda. Ko ju noben ne glede in ogovarja se dobro razumeta, če pa nekdo reče psici: “pusti muco na miru”, pa takoj začne psica loviti mačka in se jeziti nanj. Samo zato, da se pokaže kdo je kobajagi šef, čeprav je maček večji od psice.
Ne ne ..to je programiranje ..
psica se upira oz blefira-nasilne misli, ..ker po dedovanju se psi pa mačke ne marajo …iTak da majo ego ..svoj jaz …pa se sploh ne obremenjujejo s tem , da bi ga presegle
Sam mi imamo s tem nonstop probleme ..enkrat preveč drugič premal ….nikoli nam ni pravstrelka2011-08-09 16:47:02
Robert wrote:
Hvala za odgovor , Tadej …všeč mi je , ker je razumljiv , logičen. Če mi je nekaj logično , pol to takoj zagrabim. Tudi tale tečaj equilibrium me zanima. Všeč mi je beseda procesiranje , še bolj pa sprocesiranje , čeprav mi ni čisto jasno , kam , oz v kaj se sprocesirajo neg. čustva , fizična oz. čustvena bolečina? kaj iz njih nastane (Kot vidiš , me zelo skrbi kaj bo z mojimi čustvi , bolečino …. zgleda da sem zelo navezan nanje) Pa še to … s čim se zapolni prostor , kjer je bil prej zasidran negativni vzorec?
Svet je pač tak, da v njem čustvene bolečine doživljamo. Če ob nekem dogodku, ki ga prepoznaš kot na tak ali drugačen način bolečega to čustvo tudi odprto izraziš in se s tem z bolečino soočiš, se ta sprocesira in na nek način brez posledic gre skozi tebe. Problem nastane, ko se nanjo vežeš, ko jo ne izraziš, ampak se umikaš v obrambne načine vedenja — Takrat ti sorodni dražljaji povzročajo eno in isto bolečino, vendar se s čustveno energijo, ki stoji zadaj ne soočiš, ampak jo skuaš izkontrolirati ali pa ji ubežati. Tako se ta naboj in s tem problem le še krepi. Do česa v tem trenutku pride? Del tvojega avričnega polja se odcepi od celote in začne bivati “svoje življenje”, ločeno od ostalega polja. Ker se hoče s tvojim poljem spet integrirati, projecira situacije, v katerih bo to mogoče (zato se ti dogajajo non stop ene in iste pizdarije). In ker se s to bolečino ne soočiš, ampak se ji skušaš umakniti ali jo izkontrolirati, do te integracije ne pride. Ko/če pa se energiji prosto prepustiš in jo v celosti izživiš, pa se ta ločeni del enostavno spet integrira nazaj v tvoje polje. Ni torej tako, da bi za njim ostal nek prazen prostor.
Robert wrote:
Od česa je odvisno , kako globoko v podzavest lahko prodreš na takšnem tečaju?Problem je v tem, da večina išče rešitve na intelektualni ravni. Vendar tam rešitev ni – so na energijski. Do njih pa prihaja le skozi neposredno izkušnjo. Če bo torej o pristopih, ki vodijo v srečnejši lajf bral ali poslual, se ne bo zgodilo nič, če pa boš naučeno implementiral v lajf, bodo spremembe ogromne.
Robert wrote:
Ali te lahko terapevt popelje globlje , kot je bil sam? Ti lahko pomaga , če ni sam izkusil in premagal tovrstno izkušnjo , tovrstno globino , tolikšen strah , tako nizke frkvence? Bil sem namreč že na terapijah , kjer smo orali njivo , urejali vrtiček , nismo pa opazili , kaj se skriva pod zemljo da zamaje vrt in …. no , na koncu spet vse tako , kot je nekdaj bilo….Sej me razumeš , jaz bi rad prišel stvari do dna.
S spoštovanjemRobi
Dobra vprašanja.
-Načeloma te terapevt, ki mu brezrezervno zaupa, lahko popelje globlje, kot je bil sam.
-Tudi na drugo vprašanje je odgovor da, ob izpolnjenem istem pogoju – brezrezervno mu moraš zaupati, plus tega pa mora imeti dovolj znanja. En terapevt mi je enkrat rekel: “toliko časa so mi govorili, da sem dober, da sem začel v to verjeti tudi sam, in potem sem lahko tudi pri sebi več naredil.”
– V povprečju je naša zdravilska scena šibka, tako da se ne čudim, da rezultatov ni bilo. Verjetno je ress dobrih manj kot 10%. Zelo pogosto se namreč dogaja, da se nekdo, ki ima težave, začne zanimati za neke metode, in ko nekaj “zna” začne tisto prodajati, pa čeprav tehnika pri njem ni dala rezultatov. Včasih mu celo rata, da komu pomaga, dostikrat pa ne. Finta je v tem, da je praktično v vseh nas kolektivni strah “nisem dovolj dober”. In ko dela tehniko sam, si itak ne zaupa, ima dvome … in rezultatov ni. Če pa naleti na koga, ki mu brezmejno zaupa, lahko ista tehnika, ki jo uporabi na drugem, da dober rezultat. Da pa si dejansko konstantno uspešen, pa je potrebno široko polje znanja, ki gaa na naši zdravilski sceni nima prav veliko zdravilcev, kljub različnim ustreznim šolam. Kar se recimo naše šole za bioterapevte tiče, je bila generacija, ki je s šolanjem začela lani prva, ki je organizirano vadila tudi izven šolskih terminov. In rezultati so povsem drugačni kot če “hodiš zgolj na predavanja”.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.