Praznina

[Napsha]

Karla wrote:

Avatar, vse, kar si napisal pred tem, bi kupila, če ne bi potem dodal tegale na koncu, ker s tem pa “porušiš” svojo “teorijo”.

Če bi bila čisto v redu in ok, potem bi bila tudi zvesta sebi.

In ker nisem zvesta sebi, potrebujem ta jok, ne biti zvest sebi ni kr en gumb, ki ga obrneš, ima svoje vzroke. In ti vzroki – bolečinska jedra ali kakorkoli jim že rečemo – težijo k temu, da se sprocesirajo, ena izmed posledic procesiranja pa je tudi jok, ane?

Rada bi ti samo povedala, da vzroki za jok so enaki kot vzroki za ne biti zvest sebi. To so ena ta ista jajca, nisi v stiku sam s sabo, ne slišiš duše, srca. In rada bi se oprijela vzroka tega, zakaj nisem zvesta sebi. Ker ko ga najdeš, ozavestiš, šele potem se proces sproži in lahko opraviš s tem.

Morda ne veš, ampak bolečina, ki ti jo je recimo nekdo v otroštvu prizadejal in zaradi katere npr. razviješ obrambni mehanizem, da nikoli ne jokaš in smatraš, da je jok izraz šibkosti, je še vedno v tebi, nikamor ni odšla. Ti temu lahko rečeš preteklost, daš etiketo gor in se pretvarjaš, da si tough guy, ampak to ni to…. ne rešiš nič… in dalje pogojeno deluješ, reagiraš, čustvuješ.

To, da svoj smisel iščem pri drugih, si dobro povedal in še par stvari poleg tudi, ampak mene zanima vzrok, zakaj tako delujem, ravno zato sem v Marjanovi šoli. Všeč mi je, da nas uči iti do korenin teh vzorcev, ker edino tam jih lahko tudi rešujemo.

In res je tudi, da se z vsem tam povedanim ne strinjam (morda tudi zato ne, ker vsega ne vidim v širši sliki ali pa ne zmorem razumeti, možno seveda tudi, da res ne drži), pa tudi pri sošolcih opažam, da znajo razmišljat s svojo glavo. Če pa zaradi tega ne zganjamo vika in krika, pa je le dokaz, da smo na dobri poti, kam pa prideš, če na poti proti cilju kamenjaš vsakega psa, ki ti pride nasproti.

Karla jst sem cist s tabo in moj najbolj trdovraten obrambni mehanizem je blokada custev, umik v svoj varni tihi notranji svet, pol me pa tud obcutek krivde, da nikol nisem “tko kot naj bi bla”, ni mogel tolk do zivega. Tako da obcutek krivde, nezadovoljstvo s sabo, strah pred prihodnostjo in pa izguba stika s svojim notranjim glasom, intuicijo kaj je tisto zame, to vse deluje nekak v ozadju, res dalec v ozadju, ko pa zelim to sprocesirat, pa naletim na blokado in ne obcutim tega. Ampak Karla se ne damo, ane da ne!

Drzi se, lepo bod!

Lepo je če deliš

[AVATAR]

Karla…ne bi se jaz spuščal v neke kvazi duhovne debate…Če se želiš cmerit in zvijat…pa se daj…saj ti nihče ne brani.

Lepo je če deliš

[Nataša]

AVATAR wrote: Karla…ne bi se jaz spuščal v neke kvazi duhovne debate…Če se želiš cmerit in zvijat…pa se daj…saj ti nihče ne brani.

He he, si me zdajle prav v smeh spravil, Avatar … in to na moj račun … ker jaz se že kakšni dve leti precej intenzivno cmerim in zvijam … ampak je pa res, da vedno manj

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

PETI TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI
Končni cilj procesa je, da postanemo zavestno, ne le reaktivno bitje. V petem tednu procesa bomo skušali ozavestiti zelo zanimiv segment naše osebnosti in si ogledali, na kak način vpliva na to, kaj se nam dogaja. Do sedaj smo pri ozaveščanju na mentalni ravni govorili predvsem o naših negativnih prepričanjih in vedenjskih vzorcih, ki temeljijo na njih. Vendar pa na naše izkušanje sedanjosti osebnostne lastnosti, ki jih doživljamo kot pozitivne, vplivajo precej bolj večplastno, kot je videti na prvi pogled.
Ko se rodimo, smo del celote – življenje in okolje izkušamo na nepogojen način. Takšno izkušnjo ima odrasel človek v meditaciji – v tem stanju se počuti popolno, občutek ima, da ima vse, kar potrebuje. Postopek ločevanja iz občutka popolnosti se začne, ko se otrok začne odzivati na to, ko ga nekdo pokliče po imenu in začne se faza oblikovanja odnosa do pojmov, kot so jaz, mene, moje … Z odraščanjem skuša otrok popolnost, ki jo je izkušal v stanju povezanosti, zamenjati z identifikacijami v pogojenem svetu ločenosti – z identifikacijami da smisel svojemu bivanju (sem pameten, sem lep, sem priden, sem korajžen …). Tudi identifikacije tipa »jaz sem« niso nič drugega, kot nizkovibracijska polja, ki za preživetje potrebujejo (našo) energijo (glej Celostna bioterapija). Ko se z nečem identificiramo (npr. jaz sem pameten), začnemo opažati tiste, ki ne ustrezajo naši predstavi o pametnosti (prepoznamo jih kot neumne) in sčasoma dobimo občutek, da nas na tak ali drugačen način ogrožajo. Zato pride do razslojavanja!!! Identifikacije tipa »jaz sem« so torej eno glavnih gonil, ki nas trdno vmeščajo v pogojeni svet in zaradi katerih se ne počutimo kot del celote!!! So tudi eno glavnih gonil karme – vsaka identifikacija privlači dogodke, v katerih se bo potrjevala – če se imamo za pametne, bo prišlo do kup situacij, v katerih bomo morali to dokazati, če se imamo za poštene, bo prišlo do kopice skušnjav, v katerih bomo morali poštenost dokazati, če se imamo za pogumne …
-V grobem identifikacije tipa »jaz sem« delimo na:
-Identifikacije s telesom (bolj smo z njim identificirani in manj čutimo, da smo nekaj več kot fizično telo, bolj smo nagnjeni k dednim boleznim.
-Identifikacije s čustvi (sem žalosten, sem vesel, sem srečen). Identifikacija sem srečen ti prikliče tudi drugi pol – nesrečne okoliščine, v katerih bo skušala identifikacija »jaz sem srečen« preživeti.
-Identifikacije z miselnimi koncepti: npr. sem uspešen – vse narediš, da nahraniš ta koncept, pa četudi je treba zanj delati 24 ur dnevno.
-Duhovne identifikacije: npr. sem bojevnik svetlobe – na pot ti bodo ves čas prihajale temne sile, da bo koncept »sem bojevnik svetlobe« upravičil svoj obstoj.

Iz identifikacij tipa »jaz sem« seveda izhaja potreba po tem, da imaš prav in da to vsem dokažeš. V tem tednu skušajmo na mentalni ravni ozavestiti identifikacije tipa »jaz sem« in reaktivne načine, na katere jih hranimo, branimo prepričanja, ki so v skladu z njihovimi koncepti itd. Ko jih opazimo, smo na dobri poti, da izgubijo moč nad nami.

Ko smo identificirani z nekim npr. mentalnim konceptom, čustvom … v smislu jaz sem, ne vidimo realnosti izven meja koncepta naše identifikacije. Ko to razumemo, postanejo razumljive tudi misli, kot so:
– Če smo za ali proti, ne moremo videti resnične narave stvari.
– Dokler skušaš o(b)stati v skrajnostih, ne boš spoznal resnice.
-Boj med tistim, kar ima nekdo rad in česa ne mara, je bolezen uma.

Sicer nadaljujemo s povezanim dihanjem 2 x 15 minut dnevno.
Izjava za bujenje, ki jo v sebi ponavljamo v vseh fazah dneva, ko nismo zaposleni z ničemer drugim je: »Povezan sem s človeštvom in vesoljem.«

tadej pretner2010-04-16 17:45:58

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[AVATAR]

Nataša wrote:

AVATAR je napisal/a:

Karla…ne bi se jaz spuščal v neke kvazi duhovne debate…Če se želiš cmerit in zvijat…pa se daj…saj ti nihče ne brani.

He he, si me zdajle prav v smeh spravil, Avatar … in to na moj račun … ker jaz se že kakšni dve leti precej intenzivno cmerim in zvijam

Brez skrbi…prišel bo čas…ko te minilo cmerjenje in zvijanje…ker ti bo postalo dolgčas, igrat to igro.

Lepo je če deliš

[Nataša]

AVATAR wrote:

Nataša je napisal/a:

Nataša je napisal/a:

Karla…ne bi se jaz spuščal v neke kvazi duhovne debate…Če se želiš cmerit in zvijat…pa se daj…saj ti nihče ne brani.

He he, si me zdajle prav v smeh spravil, Avatar … in to na moj račun … ker jaz se že kakšni dve leti precej intenzivno cmerim in zvijam

Brez skrbi…prišel bo čas…ko te minilo cmerjenje in zvijanje…ker ti bo postalo dolgčas, igrat to igro.

Ah, dolgčas mi ziher ne bo postalo, ker je igra ful zanimiva … se pravila ves čas spreminjajo … mogoče bi pa še ti lahko probal mal cmihat

Lepo je če deliš

[AVATAR]

Ne hvala…ni po mojem okusu…so mi vseč druge vrste iger…kakor koli že…vedno gre za igre in igranje mnogovrstnih vlog…VSI SMO ISTI

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki