Reply To: Praznina
Karla wrote:
Avatar, vse, kar si napisal pred tem, bi kupila, če ne bi potem dodal tegale na koncu, ker s tem pa “porušiš” svojo “teorijo”.
Če bi bila čisto v redu in ok, potem bi bila tudi zvesta sebi.
In ker nisem zvesta sebi, potrebujem ta jok, ne biti zvest sebi ni kr en gumb, ki ga obrneš, ima svoje vzroke. In ti vzroki – bolečinska jedra ali kakorkoli jim že rečemo – težijo k temu, da se sprocesirajo, ena izmed posledic procesiranja pa je tudi jok, ane?
Rada bi ti samo povedala, da vzroki za jok so enaki kot vzroki za ne biti zvest sebi. To so ena ta ista jajca, nisi v stiku sam s sabo, ne slišiš duše, srca. In rada bi se oprijela vzroka tega, zakaj nisem zvesta sebi. Ker ko ga najdeš, ozavestiš, šele potem se proces sproži in lahko opraviš s tem.
Morda ne veš, ampak bolečina, ki ti jo je recimo nekdo v otroštvu prizadejal in zaradi katere npr. razviješ obrambni mehanizem, da nikoli ne jokaš in smatraš, da je jok izraz šibkosti, je še vedno v tebi, nikamor ni odšla. Ti temu lahko rečeš preteklost, daš etiketo gor in se pretvarjaš, da si tough guy, ampak to ni to…. ne rešiš nič… in dalje pogojeno deluješ, reagiraš, čustvuješ.
To, da svoj smisel iščem pri drugih, si dobro povedal in še par stvari poleg tudi, ampak mene zanima vzrok, zakaj tako delujem, ravno zato sem v Marjanovi šoli. Všeč mi je, da nas uči iti do korenin teh vzorcev, ker edino tam jih lahko tudi rešujemo.
In res je tudi, da se z vsem tam povedanim ne strinjam (morda tudi zato ne, ker vsega ne vidim v širši sliki ali pa ne zmorem razumeti, možno seveda tudi, da res ne drži), pa tudi pri sošolcih opažam, da znajo razmišljat s svojo glavo. Če pa zaradi tega ne zganjamo vika in krika, pa je le dokaz, da smo na dobri poti, kam pa prideš, če na poti proti cilju kamenjaš vsakega psa, ki ti pride nasproti.
Karla jst sem cist s tabo in moj najbolj trdovraten obrambni mehanizem je blokada custev, umik v svoj varni tihi notranji svet, pol me pa tud obcutek krivde, da nikol nisem “tko kot naj bi bla”, ni mogel tolk do zivega. Tako da obcutek krivde, nezadovoljstvo s sabo, strah pred prihodnostjo in pa izguba stika s svojim notranjim glasom, intuicijo kaj je tisto zame, to vse deluje nekak v ozadju, res dalec v ozadju, ko pa zelim to sprocesirat, pa naletim na blokado in ne obcutim tega. Ampak Karla se ne damo, ane da ne!
Drzi se, lepo bod!