Praznina

[tadej pretner]

ČETRTI TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI

V tretjem tednu smo ozavestili kopico destruktivnih/negativnih prepričanj o sebi, v četrtem pa si oglejmo, kakšni so primarni občutki, ki jih ta prepričanja v nas vzbujajo. Ni težko prepoznati, da igra med negativnimi prepričanji glavno vlogo identiteta žrtve, občutek nemoči, ki se nanaša na odnose, življenjske okoliščine … A identiteta žrtve privede do dveh klasičnih občutkov, povezanih z vrednotenjem sebe – sramom in krivdo. Preko tih dveh občutkov bomo torej v četrtem tednu skušali dodatno ozavestiti naša negativna prepričanja in situacije, v katerih se manifestirajo.
-Prvi dan: napiši vse situacije, ki se nanašajo na doživljanje svojega telesa, v katerih občutiš sram (recimo: ko sem v kopalkah, se vidi, da imam celulit in me je tega sram).
-Drugi dan: napiši vse situacije, v katerih čutiš krivdo zato, ker ne izpolniš pričakovanj drugih.
-Tretji dan: napiši situacije, v katerih se sramuješ samega(same) sebe zato, ker si manipuliral(a) z ljudmi, lagal(a) …

V vseh primerih gre seveda spet za dele sebe, ki jih ne sprejemamo – seveda tudi v primeru iz tretjega dne. Lažemo in manipuliramo namreč zato, da bi bili sprejeti/uspešni v svetu odraslih, a pri tem zatajimo (ne sprejemamo) svoje čustvene nedolžnosti. Ko to razumemo in damo prednost svoji biti (jo sprejmemo), spontano odpade vsaka »potreba« po samooptoževanju ali kesanju.

Četrti dan, peti, šesti in sedmi dan zato naredimo enako vajo, kot v tretjem tednu:
-Globoko se sprostimo, na način, na katerega nam je to najlažje, dosežemo globoko meditativno stanje.
-Z zaprtimi očmi pred seboj vizualiziramo veliko ogledalo, ki ima lastnosti, kot ogledalo iz pravljice Sneguljčica; vse ve. Zaželimo si, da v njem zagledamo vizualni lik prepričanja, ki nas zelo bremeni (to je del nas, ki ga ne sprejemamo, nanaša pa se na samovrednotenje-verjetno ga bomo »zagledali« kot nekaj temnega). Pri tem ni pomembno, kako je to »breme« nastalo.

-Nekaj časa ta prizor opazujmo, v želji, da bi ga čim bolje razumeli (da bi bili srečni, moramo sprejeti vsak del sebe, tako »dober«, kot »slab« – dobro in slabo je le sodba, ki se nanaša na del nas).
– Stegnimo roke, objemimo nesprejet del sebe, ki smo ga videli v ogledalu in ga nežno prižemimo na srce.

S procesom dihanja sicer normalno nadaljujemo (zjutraj in zvečer po 15 minut), izjava za bujenje za ta teden pa je: Povsem se sprejemam se takšno (takšnega), kot sem.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Nataša]

Tadej, jaz imam pa eno vprašanje …

Delam tretji teden vaj. Sem pri šestem dnevu in pri četrtem in petem dnevu se mi je obakrat ob sceni pred ogledalom zgodilo, da mi je po telesu začelo teč ful energije. Ko sem potem nadaljevala s povezanim dihanjem se je to stopnjevalo do tolikšne mere, da sem komaj zdržala, enkrat sem celo prekinila pred koncem, ker nisem več mogla. Gre za občutek skrajne napetosti v vsakem živčnem končiču, občutek, da si na meji vzdržljivost, da lahko samo še zakričiš od preveč energije. Včasih se mi je to zgodilo tudi, ko sem še delala reiki in sem enostavno morala prekinit proces. A imaš kakšno idejo, kaj se dogaja?

Nataša

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Nataša wrote: Tadej, jaz imam pa eno vprašanje …

Delam tretji teden vaj. Sem pri šestem dnevu in pri četrtem in petem dnevu se mi je obakrat ob sceni pred ogledalom zgodilo, da mi je po telesu začelo teč ful energije. Ko sem potem nadaljevala s povezanim dihanjem se je to stopnjevalo do tolikšne mere, da sem komaj zdržala, enkrat sem celo prekinila pred koncem, ker nisem več mogla. Gre za občutek skrajne napetosti v vsakem živčnem končiču, občutek, da si na meji vzdržljivost, da lahko samo še zakričiš od preveč energije. Včasih se mi je to zgodilo tudi, ko sem še delala reiki in sem enostavno morala prekinit proces. A imaš kakšno idejo, kaj se dogaja?

Nataša

V procesu je vse “normalno”. Pogosteje se sicer dogaja, da se stvari integrirajo v okvirih, ki nam ne povzročijo nobene drame in nobenih posebnih občutkov, a reakcije, kot jo imaš ti, niso redke niti presenetljive. Kio se to zgodi, malenkost zmanjšaj tempo dihanja, dovoli energiji ekspanzijo, a pri tem ohrani toliko zavestnosti, da lahkjo vse skupaj opazuješ.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[jagoda]

Končno sem naredila prvo vajo.Danes samo za probo 15 minut,jutri pa začnem.Ker je učinek dober.
Bila sem umirjena in na koncu polna energije.In postala sem laaaačna.Po končani vaji sem čez nekaj časa
imela občutek,da že dolgo nisem imela tako bistrega uma,glede na vse kar čutim tam.
Med vajo je bilo v meni malo strahu,ki pa je nato počasi odšel.Ves čas sem bila zavestna.Predstavljala sem si
tla iz katere šprica voda in potem nazaj vdih izdih……….in ponavljala besede….
Sem pa res bila zelo osredotočena na vodo-najbolj,in potem dihanje…..
V sebi sem po kančani vaji začutila pozitivnost.

Tadej,povej mi kaj na to.Rabim vzpodbudo še od tebe.

jagoda

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

jagoda wrote:

Tadej,povej mi kaj na to.Rabim vzpodbudo še od tebe.

jagoda

Kolker si bla v temi o theti cagava, kaže, da ti gre čist o.k.
Tastara, sam žgi naprej …

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[jagoda]

Danes sem naredila vajo zjutraj in potem popoldan.Najraje bi je še pred spanjem.Pa ne vem ali je dobro,
da bi je delala trikrat?Opažam da me ta vaja trezni,razbistri.Da razumneje razmišljam in da stvari vidim drugače.In da sem veliko bolj optimistična.Res dobim energijo in res mi povzroča lakoto.In nekatere stvari
se mi jasnijo.Čez nekaj časa padem nazaj v staro stanje neprizemljenja in vseh tistih občutkov,misli,glasu.
Vendar upam,verjamem da bo vedno bolje.Ti mravljinci po telesu so mi že zoprni,naznanjajo mi tisto staro
in tega se še kar bojim.In rada bi da ti valovi v glavi,pritiski že enkrat odidejo.
Tadej,se bom sploh kdaj rešila vsega tega??????To si zdaj najbolj želim.
Skratka,vse tole mi pomaga.Vajo pa delam raje z odprtimi očmi.Včasih jih vmes zaprem,vendar kar začutim
kako se začnem izgubljati,potapljati.15min.sem lahko osredotečena na vse kar vidim(vodo….),dihanje……
Le previdna sem zraven vedno,prav opazujem se da me ne odnese in zato sem malo napeta zraven.
Čutim pa,da ta vaja ozavešča in da če sem osredotočena nanjo,da me ne more odnesti,ker sem tukaj in zdaj.
Počasi bo strah odšel.Začela bom zaupati.Zdajle razmišljam,da mi manjka zaupanja v sebe.

Tadej,kako bi bilo,če bi vajo delala večkrat??Najbrž tudi ni dobro pretiravati??

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

jagoda wrote:
Danes sem naredila vajo zjutraj in potem popoldan.Najraje bi je še pred spanjem.Pa ne vem ali je dobro,
da bi je delala trikrat?Opažam da me ta vaja trezni,razbistri.Da razumneje razmišljam in da stvari vidim drugače.In da sem veliko bolj optimistična.Res dobim energijo in res mi povzroča lakoto.In nekatere stvari
se mi jasnijo.Čez nekaj časa padem nazaj v staro stanje neprizemljenja in vseh tistih občutkov,misli,glasu.
Vendar upam,verjamem da bo vedno bolje.Ti mravljinci po telesu so mi že zoprni,naznanjajo mi tisto staro
in tega se še kar bojim.In rada bi da ti valovi v glavi,pritiski že enkrat odidejo.
Tadej,se bom sploh kdaj rešila vsega tega??????To si zdaj najbolj želim.
Skratka,vse tole mi pomaga.Vajo pa delam raje z odprtimi očmi.Včasih jih vmes zaprem,vendar kar začutim
kako se začnem izgubljati,potapljati.15min.sem lahko osredotečena na vse kar vidim(vodo….),dihanje……
Le previdna sem zraven vedno,prav opazujem se da me ne odnese in zato sem malo napeta zraven.
Čutim pa,da ta vaja ozavešča in da če sem osredotočena nanjo,da me ne more odnesti,ker sem tukaj in zdaj.
Počasi bo strah odšel.Začela bom zaupati.Zdajle razmišljam,da mi manjka zaupanja v sebe.

Tadej,kako bi bilo,če bi vajo delala večkrat??Najbrž tudi ni dobro pretiravati??

Vajo seveda lahko delaš večkrat, pomembno je le nekaj – da zato, ker si en dan naredila postopek štirikrat, naslednji dan ne misliš, da je dovolj enkrat. Vsakič jo naredi vsaj dvakrat. Jaz recimo na ta način diham včasih tudi med vožnjo z avtom, ampak vse to je zgolj bonus – 2 x 15 minut dnevno naj bo dejansko popolnoma osredotočenega dihanja z optimalnim zavedanjem.
Na ta način se postopoma vse sprocesira. Imamo pa kar veliko teh stvari v sebi. In zanimivo – tudi če ne pride do dramatičnih integracij, tudi če do njih navidez sploh ne prihaja, so spremembe velikanske.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki