Praznina
Forum Duhovnost › Forumi › Šola osebne rasti › Šola osebne rasti › Praznina
- This topic has 281 odgovorov, 45 glasov, and was last updated 11 years, 6 months nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
25. 3. 2010 ob 11:07 #1991mojkaParticipant
včeraj in danes je pa že šlo. sem se osredotočila na dihanje, vodomet in stavek pa imela za pomagali. najbrž še ne zmorem dovolj koncentracije pa sem se prej izgubljala od enega k drugemu…
moram pa rečt da dobro da sem imela izkušnjo z sudarshankrio ( pozabla kako se kria napiše, nek y manjka ali kaj ) skratka, kar pošteno mi je začelo krivit dlani… ampak sem vedela, da bom preživela …a še nekaj časa nisem mogla nič prijet…. mi je pa pleksus solaris tako super brnelhvala25. 3. 2010 ob 12:20 #1992tadej pretnerModeratorčikitika wrote:
Hvala,za odgovore.Ja tole glede strahov,sem mela učri kar dobro izkušnjo.To k sem zbolela,me zraven spremlja kašljanje,ki paje blo zmeraj bolj grozno.Pa zvečer ležim, pa kašlam,kot napad ni hotl bit konca .Pa me obide grozeč strah,kaj če mi poči kaj v prsnem košu,od takega napenjanja.Takrat pa,kukr da bi v mene nekaj priletel ,me zagrabl,zdej pa zadost kva te je tok strah.
Ja, včasih zadeve delujejo na principu “dost mam!!!” in pride do trenutnega klika.
mojka wrote:
včeraj in danes je pa že šlo. sem se osredotočila na dihanje, vodomet
in stavek pa imela za pomagali. najbrž še ne zmorem dovolj
koncentracije pa sem se prej izgubljala od enega k drugemu…moram
pa rečt da dobro da sem imela izkušnjo z sudarshankrio ( pozabla kako se
kria napiše, nek y manjka ali kaj ) skratka, kar pošteno mi je začelo
krivit dlani… ampak sem vedela, da bom preživela …a še nekaj časa nisem mogla nič
prijet…. mi je pa pleksus solaris tako super brnelMojka, dihaš preintenzivno. Opisuješ “simptome” hiperventilacije.
25. 3. 2010 ob 20:53 #2006mojkaParticipant25. 3. 2010 ob 23:39 #2007tadej pretnerModeratorDRUGI TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI
Izjemoma objavljam vaje za drugi teden procesa že danes, s tem, da se programa za drugi teden lotite šele ko imate za seboj dejansko 7 dni vadbe programa prvega tedna.
Proces je najtesneje povezan s pojmom sprejemanja. Sprejemati pomeni, predati se nekemu čustvu/situaciji/življenju, brez kakršnegakoli odpora. To pomeni, da življenja ne znamo sprejemati vsakič, kadar želimo kakšno izkušnjo podaljšati, se ji izogniti, preložiti na “primernejši trenutek” …, znak nesprejemanja pa je tudi, ko si želimo nekaj drugega kot imamo/doživljamo. V drugem tednu bomo v proces aktivneje vključili naš mentalni svet. Na mentalni ravni bomo ozavestili življenjska področja/situacije, katerih ne sprejemamo, v katerih “zaustavljamo” tok življenja. Vsak dan v drugem tednu procesa bomo torej skušali mentalno ozavestiti življenjska področja, ki se jim upiramo. Stvari se res posvetimo in o navedenih stvareh dobro razmislimo:-Prvi dan: Zapišimo vse situacije, dogodke, naloge, obveze …, za katere vemo, da se jih ne moremo izogniti, a jih neprestano prelagamo na kasnejši čas. Zapišimo tudi situacije/izkušnje …, ki bi jih želeli izkušati celo življenje.
– Drugi dan: Zapišimo si vse situacije/naloge/izkušnje …, za katere želimo, da bi trajale čim manj časa, oziroma katerih se izogibamo.
-Tretji dan: Zapišimo
vse situacije, dogodke …, ki si jih zelo želimo izkusiti.
-Četrti dan: Zapišimo vse situacije, dogodke …, v katerih je naš motiv ta, da pritegnemo pozornost.
-Peti dan: Zapišimo vse situacije, dogodke … v katerih želimo preusmeriti pozornost iz sebe na kaj drugega.
– Šesti dan: Zapišimo vse situacije, dogodke …, v katerih dramatiziramo ali trivializiramo
– Sedmi dan: Zapišimo vse situacije, dogodke … v katerih obsojamo svoje in tuje izkušnje, prepričanja, čustva in aktivnosti.Vsak dan seveda nadaljujemo s povezanim dihanjem, 2 x 15 minut, izjava prebujanja za ta teden pa je “Zavedam se vseh svojih izkušenj.” S samim dihanjem imamo sedaj verjetno že zadosti izkušenj, s tem, da nekaterim uhaja pozornost na različne misli bolj, nekaterim manj. Skušajmo ločiti, kdaj se v procesu dihanja pojavljajo misli zgolj zaradi naše nezbranosti in kdaj zaradi osvobajanja različnih nizkovibracijskih polj v naši notranjosti.
– Če nam uletavajo misli zaradi nezbranosti, ob dihanju v mislih še vedno ponavljajmo izjavo prebujanja (novo). Vendar pa v drugem tednu to izjavo med dihanjem ponavljamo le v skrajni sili, kadar nam k zbranosti ne pomaga niti vizualizacija v prvi vaji opisanega curka vode ob vsakem vdihu in izdihu.
-Vsekakor je v drugem tednu cilj vzpostavitev notranje tišine, zavestnega nadzora nad njo, če pa se med dihanjem “pojavi” kakršnakoli čustvena energija, se ji ne upirajmo, ampak jo, kolikor je le mogoče, nezainteresirano opazujmo. Tudi če pride recimo do joka, se mu ne upirajmo, a hkrati skušajmo ohraniti toliko notranje zavesti/prisotnosti, da smo ga sposobni opazovati.Tekom dneva vsakič, kadar se le spomnimo, ponavljajmo novo izjavo prebujanja.
tadej pretner2010-03-26 04:24:4926. 3. 2010 ob 8:14 #2008tadej pretnerModeratorEvo ene informacije iz prve roke, glede praktičnih učinkov procesa in equilibriuma.
Doma imam čebele in ker so me v preteklosti nekajkrat orenk opikale, sem bil na pik čebele rahlo alergičen. Če me je recimo katera pičila v glavo, sem bil, ne glede na to, kaj sem potem počel in da sem vzel antialergijske tablete, cca 3 dni zabuhel, kot le kaj.
In včeraj zvečer, ravno ko sem pisal navodila za drugi dan procesa, opazim, da okoli luči v sobi zmedeno leta čebela. Ni se mi jo ljubilo spravljati ven, seveda pa mi na misel ni prišlo, da bi jo ubil. Zato sem, ko sem šel spat, v hodniku pustil luč, ker sem pričakoval, da se bo čebela zadrževala tam, kjer je luč. Ob cca treh zjutraj pa me je zbudil pes, ki je hotel ven in ko sem šel nazaj spat, sem to luč avtomatično ugasnil. Napaka!!! Čebela je prišla k meni na poušter in ko sem se nekaj obračal, me je okoli petih zjutraj pičila v lice. Pizdarija. Takoj sem pomislil, da je zelo verjetno, da me bo tako napihnilo, da bom moral današnjo delavnico equilibriuma odpovedati. Hitro sem vzel protialergijsko tableto (ki v preteklosti sama po sebi ni imela posebnega učinka), naredil 15 minut povezanega dihanja z osredotočanjem na lice in 15 minut equilibriuma. Čutil sem, da mi lice oteka, a se nisem hotel iti pogledati v ogledalo. Po procesu in equilibriumu sem zaspal nazaj. Sedajle pa je oteklina tako blaga, da me je treba orenk pogledati, da človek vidi, da moj obraz ni ravno simetričen.26. 3. 2010 ob 9:53 #2009VesnaČlanKaj če bi se probal “pogovorit” s svojo čebeljo družino? Daš jim točno vedet, kaj jim nudiš in kaj od njih pričakuješ, pa je.
Ko so se mi pred več leti na teraso pod les naselile ose, sem se “zmenila” z osirjem, da je on pri meni, ne jaz pri njemu. In da ga za eno sezono vzamem za podnajemnika, drugo leto si bo moral pa iskat prebivališče drugje. Pa ne daj bože, da bi si katera osa drznila piknit kogar koli iz našega gospodinjstva! Takoj frči, od koder je prišel.Osir je bitje kot celota, na etrskem nivoju veliko enih 180 cm, ima obliko jajca s pikajočo ‘kožo’. Stik z njim vzbuja sicer nelagodje, ker majčkeno pika, ampak če mu točno sporočiš svoje zahteve, ti nič ne more. Ja seveda, te zahteve morajo biti v skladu z najvišjim dobrim, brez trohice egoizma.In res, na terasi sem celo poletje sušila perilo, pa me nikoli ni pičila niti ena osa, čeprav jih je bilo vedno najmanj 50 okrog mene. Tudi nikogar drugega niso pičile. Naslednje leto jih res ni bilo več, ker sem v jeseni, ko odmrejo in se matica pripravi na prezimovanje, zadelala špranjo. Ja, vse to sem pravi čas najavila osirju, in se mu zahvalila za sodelovanje. Brez heca, precej teorije sem takrat prenesla v prakso.26. 3. 2010 ob 14:31 #2010KarlaČlantadej pretner wrote:
1. Pred začetkom, vzpostavimo jasno namero, zakaj to sploh početi. Tekom procesa se bo namera verjetno spremenila.
Tadej, čeprav že delam ves teden, me zanima, ali sploh delam prav – se pravi, za prvi teden je bila namera izkušati ta trenutek, zdaj naslednji teden pa bo sprejemanje vseh izkušenj? Ali pa je namera čiščenje blokad?
Sori, blondinka na delu
LP
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.