OSHO
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › OSHO
- This topic has 129 odgovorov, 10 glasov, and was last updated 9 years nazaj by snowcat :).
-
AvtorPrispevki
-
8. 7. 2014 ob 7:50 #25152CeresParticipant8. 7. 2014 ob 8:11 #25153strelkaParticipantja, najbolje je s kakšno ne umesno strelki zapret usta …ha ha ha …Kot pa odgovorit na spodaj zastavljena vprašanja.In jp …pravilno je duhovni učitelj ..to pa OSHO je bil je ..******************************************Jaz nimam guruja tko da zame on to ni…..tko da vaš je pa lahko komot …, mislim da bi ble prav srečne …bi vse osrečil ..
strelka2014-07-08 08:20:14
8. 7. 2014 ob 8:20 #25154tadej pretnerModeratorCeres wrote: Po tej logiki je guru tudi Tadej.
Pomen besede guru je diskutabilen – pomeni sicer učitelj, a njegova vloga je v različnih tradicijah različna. Res pa je, da ga večina avtomatično poveže s hinduizmom in slepem sledenju učitelju, zato razumem, zakaj si takoj rekla, da Osho ni hindu in guru. Prav v želodcu se mi obrne, ko slišim abote tipa “ob učiteljevih nogah” ipd. Slepo sledenje kogarkoli je seveda čist mimo, saj imam vsak v sebi ton individualnosti in vloga pravega učitelja je, da ti to individualnost pomaga odkriti. Takemu tipu učitelja jaz ne rečem guru, čeprav je zanj v določenih okoljih morda ta izraz povsem ustrezen.
8. 7. 2014 ob 8:29 #25156snowcat :)Participanttadej pretner wrote:
Po tej logiki je guru tudi Tadej.
Pomen besede guru je diskutabilen – pomeni sicer učitelj, a njegova vloga je v različnih tradicijah različna. Res pa je, da ga večina avtomatično poveže s hinduizmom in slepem sledenju učitelju, zato razumem, zakaj si takoj rekla, da Osho ni hindu in guru. Prav v želodcu se mi obrne, ko slišim abote tipa “ob učiteljevih nogah” ipd. Slepo sledenje kogarkoli je seveda čist mimo, saj imam vsak v sebi ton individualnosti in vloga pravega učitelja je, da ti to individualnost pomaga odkriti. Takemu tipu učitelja jaz ne rečem guru, čeprav je zanj v določenih okoljih morda ta izraz povsem ustrezen.
jaz to razumem tako, da pri stopalih se dogaja nek proces predaje – v smyslu, da človek doživi novo izkušnjo ……glej, moderen svet je usmerjen na dejanja na samostojnost dokazovanje samega sebe trošenje energije emocije katere futrajo ego bolečina strah osamljenost…..kaj s tem naredi naprej pa pač…..
bom rekla drugače ….kaj pa če kamen pade na tla samo zaradi tega, da pač od momenta 1 smo v svetu kje se to dogaja. Zakaj pa se to dogaja ? Zato ker vsi okrog nas smatrajo da kamen MORA past na tla….za tistega, ki sam ima težave v prepoznanju vrednotega samega sebe…..ideja da bo pri stoplaih koga sedel je nesprejemljiva…… zakaj ?? saj noben to od nobenga ne zahteva…..
snowcat
8. 7. 2014 ob 8:33 #25157NatašaČlanstrelka wrote: Guru izvira iz sankritske besede ..in pomeni učitelj ..
Po tem takem ne glede na religije in ne religije ..ga lahko
imamo tudi za to ..torej učitelj …Konckoncev imamo tud guruje kaj vem marketinga …na zahodu je
to sploh čist udomačane beseda oz. v USA …Torej lih ni bil tako ponesrečen izraz , imel je in ima
svoje vdane …in imajo ga za duhovnega učitelja …Guru v pravem pomenu besede ni samo učitelj, pač pa tudi nekdo, ki ti stoji ob strani skozi ves proces, skozi katerega greš na duhovni poti, ti pomaga predelati stvari, včasih celo kakšno težko breme prevzame nase. Ampak ta tradicija obstaja predvsem v Indiji, čeprav se je izraz na zahodu kar udomačil in je guru postal nekdo, ki se mu sledi. Ampak to sploh ne odraža pravega pomena gurujstva, saj je na zahodu videti, kot da ljudje hočejo na vsak način predati svojo moč v roke nekomu. Mislim, da v naši kulturi pravi guru sploh ne obstaja. Obstajajo v glavnem učitelji ali pa tisti, ki bi želeli biti guruji, pa si preprosto nabirajo moč iz množice, ki jim sledi.
Po mojem mnenju Osho ni bil guru, vsaj v klasičnem pomenu besede ne, ampak ljudje so to preprosto želeli naredit iz njega, pa če jih je še tako svaril pred tem.8. 7. 2014 ob 8:51 #25158jankoČlantadej pretner wrote:
Ja, drugač pa ljudje ne poslušamo le tistih, ki nam imajo kaj pametnega povedati, saj nekateri sploh ne pridejo do priložnosti, da bi nam kaj pametnega povedali. Že prej jih “zaradi nečesa” ne želimo poslušati, ne bi pa rekel, da je to vedno obramba. Ljudje imamo pač vsak svojo vibro, ki z nekaterimi zaresonira, z drugimi pač ne; nekatere stvari so nam všeč, druge ne – in pogostokrat niti ne vemo, zakaj nam je nekaj/nekdo všeč, kdo drug pa ne.
pred ene 10 leti ali še več sem bral eno knjigo s precej čudaško vsebino. itaq.
mislim, da je bilo neki o angelih.
fora je v tem… da mi je nikakor ni uspevalo brat, ker sem vsakič zaspal. bral sem jo sicer v postelji, ampak useen… pri alan fordu npr. se mi kej tacga ni dogajal.
no, ampak sem s tisto čudaško knjigo do neke mere vztrajal…pol pa… preberem v tej isti knjigi napisano neki v tem stilu, da so to itaq stvari, k jih naš um ne želi niti vedet, niti o njih karkoli poslušati in ker iz nekega razloga pač kljub temu beremo, da potem naš um, kot zadnjo vrste obrambe uporabi način, da nas uspava…
tadej pretner wrote:
in men se zdi prav paradoksalno,
da cel kup evropejcev hodi “po duhovnost” prav k hinduijcem.to se je tut meni zdel učasih čudno.
razložil sem si po swoje.
pomoje na “zahodu” kljub absolutni razštelanosti ljudje nekje v sebi imamo željo ali potrebo, ali slutnjo ali kej tacga… da ne bi blo šwoh mal negovat tut ene vrste svojo duhovno plat.
zahodne dominantne religije so pa ostale totalno za časom. tuki mislim predvsem na vse stotine oblik krščanstva, itaq pa nisem detajlni poznavalec niti ene tako religije, kot katerekoli druge ideologije. hočem rečt, da s svojimi pristopi niti slučajno niso dosti hitro sledili potrebi folka in te religije so vztrajale predolgo z totalno srednjeveškimi idejami, ki pa jih celo zaodnjak ne more več kupiti. informacije, ideje, apetiti pa so rasli. če tuki prištejem nezadovoljstvo zahodnjaka z svojo lokalno reliijo, a istočasno ima potrebo po nečem, da stopi v čredo in uživa v varnem polju skupinske ekstaze, se je pač obrnil na vzhod.
sej generalno gledano itaq s tem ni naredil nič. eno avtoriteto je zamenjal za drugo, v obeh pa išče neki zase-izven sebe.
ampak okej… se je pač obrnil na vzhod…
da se masovno potuje po indiji, mi je tudi logično oz. vsaj do neke mere razumljivo.
po eni strani s potovanjem na vzhod zahodnjak zamenja okolje in s tem izključi cel kup motečih elementov iz zahoda oz. iz vsakdanjega lajfa. to je ziher res.
ampak glavni razlog pa se mi zdi, da npr. v indiji se duhovnost čuti že v zraku, na vsakem koraku.
tega pa na zahodu ni. na zahodu je nekdo loh celo neki svečenik, župnik, … pa ga komot vidiš tut na fuzbal tekmi, gostilni in menda tut u kuplarajih, hahahhahaah
skratka… na zahodu tovrstne duhovnosti ni čutiti na ulici in vsepovsod.
tovrstne pravim zato, ker na zahodu laufajo druge vrste duhovnosti in ideologije.
poglej samo trovske centre. verjamem, da veliko folka gre v trgovski center tudi 20 km daleč z jasno namero kupiti nekaj, kar bi lahko dobil za vsakim ovinkom. torej… tudi v šoping želi iti tja, kjer šoping vibrira v zraku. podobno je z duhovnostjo in zato se mi zdi, da se toliko potuje tja.
pa zdej sem tut mal zanemaril, da je to istočasno tut dopust, pa mal nabijanje ega, če pomislim, da jih večina potuje tja s fotoaparati.
poleg tega, če nekdo pride iz npr. indije iz kakega ašrama, kjer je bil ene par petkov, da se počuti jako duhoven in živi v prepričanju, da je na pravi poti…
sej kdor pa ne hodi tja, se pa lahko tut na zahodu ujame na isto finto.
kupi par knjig kakih oranžnih pajacov in misli, da je zmagal.
če pa pogledam mal okol sebe, pa ne vidim lih nekega hudega efekta vsega tega.
okej… če smo pri ošotu, ki ga sicer ne poznam…
ampak… koliko ljudi pa živi, kar ošo uči?
skratka… use skupi je brca v temo.
na pir it je defenitivno komot veliko boljša izkušnja, kot brat citate kogarkoli, če jih pol ne živiš, da bi jih vsaj tut v praksi preveril, če zate je to to… ali to ni to…
ma člouk u bistvu sploh nič ne želi najdet…
rad bi vse po starem, a istočasno bi rad bil še napol razsvetljen.
sej sliši se fajn, samo nisem pa ziher, da je to tako.8. 7. 2014 ob 9:38 #25159jankoČlanhahahahaha
joškasta bjonda za šankom kot kelnarca… ima lahko torej tudi naziv guru…
posluša, pritrjuje… in ponuja rešitve, hahahahahhahaah
in… zakaj pa ne?
v določenih momentih in situacijah je komot res nekdo, ki pove, pokaže točno to, kar rabiš videt ali slišat.
guruja si torej vsak izbere sam…
mal pokombinira z lokacijo in okusom…
tako kafič z imenom nore gobe z blond gurujko, kot knjižnico ali indijo…
vsi guruji pa so bulšit…
guru ni nič drugega, kot nekdo, ki opravlja svoj posel, ki si ga je izbral sam. tako je lahko nekdo pisatelj, nekdo pa mesar, guru ali poštar.
nekdo svoj posel dela res s filingom, nekdo pod “silo razmer”, nekdo kot lahek biznis.
tudi gurujev pod silo razmer ne manjka, se mi zdi.
problem nastane, ko guru dobi sledilce…
če glupi joškarci za šankom dosti izgubljenih privržencev leži pod nogami in ji piha na dušo, tut tista joškarca začne verjet, da je lepa pa pametna…
kot tudi guru, ki je to postal iz x razloga… dobi dosti fenov, ki ga hvalijo, tudi tisti wannabe guru začne verjet, da je vsaka njegova blodnja božji glas…
skratka…
vsi po svojih zmožnostih in vsakemu po njegovih potrebah, hahahhahahahah -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.