OSHO

[Sabina]

Zelo fajn napisano,

Dnevnik, 15.5.2014

Prebiramo

Bhagwan Shree Rajneesh – Osho (1931–1990) je s svojimi govori svojim učencem in bralcem z vsega sveta zapustil dragoceno vrednost. V ospredju njegovega življenja sta bila študij ter razumevanje različnih verskih sistemov in psihologije sodobnega človeka. Zanimali so ga vsi vidiki razvoja človekove zavesti, predvsem tisto bistvo, ki je pomembno za posameznikov duhovni razvoj. Slednje ni osnovano na intelektualnem razumevanju, ampak na izkustvih. Njegovo življenje in delo ne pripadata nobeni religiji, tradiciji ali ideologiji. Bil je, kot je sam povedal, »začetek povsem nove religiozne zavesti«. Iz njenih globočin so nastajali govori o človeštvu in njegovi prihodnosti, osveščenosti, nujnosti individualizma in poguma za nadaljnji obstoj Zemlje, o bogu in božjem obličju – o času in otroku nove dobe.

Osho: Ljubezen, svoboda, samost Prevedla Jedrt Maležič. Ljubljana: V.B.Z., 2014. Zbirka Prestop.

Oshojeva spontana predavanja so objavljena v številnih knjigah in prevedena v več kot trideset jezikov. V njih je interpretiral večino pomembnih svetovnih tradicij človeštva: od vedskih spisov, Upanišad, joge, taoizma do zena. Navajal je sufijske modrece, sikhovske, perzijske in arabske mistike, pitagorejsko in sokratsko šolo, evangelije, cerkvene očete, hasidsko judovsko mistiko ter mistične pesnike Tagora in Gibrana. Vendar, kot je povedal: »Moje sporočilo ni doktrina, ni filozofija, v kateri bi našel tolažbo za mučna vprašanja. Je določena alkemija, znanost preobrazbe.«

Njegova misel, da je »pravi eksistencialist«, govori o tem, da um in misli še niso življenje, ampak da je za resnično, popolno bivanje potreben pogum za odprtost, razpoložljivost in ranljivost, s katerimi se posameznik šele odpre življenju v njegovi izvorni čistosti in lepoti. Zato so njegove misli kot nekakšen brevir, ki nenehno usmerja na pravo notranjo držo. Nobena misel v njih ni konstrukt, ampak zapis izkušnje, izraz odkrite spontanosti, nezadržnega stika z večno skrivnostjo življenja, ki ne sili k temu, da bi bila razumsko opredeljena, pač pa doživeta. Ni ezoteričen oziroma newageovski. Njegova edina vizija je jasna: »vrnitev v samobitnost, pristnost, iskrenost, odprtost in preprostost neposredne, neinterpretirane in nezamejene izkušnje ter h gledanju, poslušanju in občudovanju izvornih, brezmejnih danosti narave ter božanskega kozmičnega reda«.

Ta duh izžareva tudi knjiga Ljubezen, svoboda, samost. Delno kot odgovori na vprašanja, delno kot esejizirano razmišljanje podaja poglede na vprašanja o ljubezni, medsebojnih odnosih, zreli gradnji intimne zveze, zdravemu pogledu na spolnost, svobodo in družino. Obširno poglavje je posvečeno razlikovanju med ljubeznijo in poželenjem ter samostjo in osamljenostjo. Po avtorjevem prepričanju je bistvena ljubezen do sebe, ki lahko obstaja zgolj v svobodi in v spoštovanju samega sebe in drugih. V slednjem je tudi smrt – edini pojav, ki ga po njegovih besedah človek še ni skvaril – uravnotežen, bistven in lep del življenja. Praznina ob smrti nekoga, ki nam je bil blizu, so vrata. Zato so hromeči strah pred lastno smrtjo prav tako vrata.

Lepo je če deliš

[Sabina]

Osho glede odgovornosti za svoje življenje… Fajn povedano

RESPONSIBILITY

You don´t understand even the meaning of the word responsibility. The society has been so cunning. It has destroyed our most beautiful words, given them distorted meanings. Ordinarily in your dictionaries “responsibility” means duty, doing things the way you are expected to do them by your parents, by your teachers, by your priests, by your politicians, by somebody else.

Your responsibility is to fulfill the demands made upon you by your elders and your society. If you act accordingly, you are a responsible person; if you act on your own ― individually ― then you are an irresponsible person. And your fear is: in acting spontaneously, here and now, there is a danger ― you may start acting individually. What will happen to your responsibility?

The fact is that “responsibility”, the very word, has to be broken into two words. It means “response ability”. And response is possible only if you are spontaneous, here and now. Response means that your attention, your awareness, your consciousness, is totally here and now, in the present. So whatever happens, you respond with your whole being. It is not a question of being in tune with somebody else, some holy scripture, or some holy idiot. It simply means to be in tune with the present moment.

This ability to respond is responsibility.

Lepo je če deliš

[Sabina]

Prebrala sem Oshojevo Ezoterično psihologijo in bi rada delila z vami nekaj lepih odlomkov

”Kadar rečemo: ”Um ni materija,” se čutimo sproščene-kakor da smo nekaj definirali. Ničesar nismo definirali. Um, materija, oboje je neznano Toda reči: ”Ne vem,” bi nam izpraznilo ego. Tisti trenutek, ko razdelimo, čutimo, da smo obvladali stvari, o katerih smo popolnoma nevedni.”

”Mnogi ljudje so zapravili svoje življenje, ko so iskali stvari. Če nekaj vzamete resno, lahko zelo zlahka zapravite celo življenje. Igranje z besedami je za ego tako hvaležno, da lahko pri tem zapravite celo življenje. Tudi če je zanimivo-dobra, zabavna igra-je za duhovnega iskalca nesmiselna. Duhovno iskanje ni igra.”

”Ne zavedamo se niti svojega fizičnega telesa. Ostajamo nezavedni glede njega. Le tedaj, kadar kakšen del zboli, se ga začnemo zavedati. Telesa se moramo zavedati tudi tedaj, ko je zdravo. Zavedati se telesa samo v bolezni je ukrep v sili. To je naraven, vgrajen proces. Vaš um se mora zavedati, kadar kakšen del telesa zboli, tako da lahko poskrbi zanj, toda tisti trenutek, ko je spet dober, spet zaspite.”

”Znanje torej lahko postane pripomoček za izražanje, ne pa sredstvo za dosego realizacije. Vedoči um je ovira, kajti ko veste, niste skromni. Ko ste natlačeni z znanjem, v vas ni prostora, da bi sprejeli neznano. Um mora postati izpraznjen, praznina: maternica, totalna sprejemljivost.”

”Čim bolj živi ste, tem manj ste ponavljajoči. Samo mrtev lovek je lahko dosleden. Življenje je nedoslednost; življenje je svoboda. Svoboda ne more biti dosledna. Dosledna do česa? Dosledni ste lahko samo pri preteklosti.”

”Nova generacija se sprašuje, ali naj ima cilje ali ne. Brž ko imate cilj, se začnete obračati proč od življenja. Začnete tlačiti življenje v kalup v skladu s svojimi cilji. Vaša sedanjost postane manj pomembna. Treba jo je ukalupiti, prilagoditi prihodnosti.”

”Po mojem je ljubezen stranski proizvod meditativnega uma. Čim bolj tihi postanete, čim bolj sproščeni ste sami s seboj, tem bolj izpolnjene se čutite in tem bolj je prisoten nov izraz vašega bitja. Začnete ljubiti. Ta ljubezen postane vaš način bivanja. Nikdar se ne more spremeniti v odbojnost, zato ker ni privlačnost.”

Mam sicer še ogromno označenega, ampak se mi ne ljubi vsega pretipkavat….

Enjoy :)

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Sabina wrote:

”Znanje torej lahko postane pripomoček za izražanje, ne pa sredstvo za dosego realizacije. Vedoči um je ovira, kajti ko veste, niste skromni. Ko ste natlačeni z znanjem, v vas ni prostora, da bi sprejeli neznano. Um mora postati izpraznjen, praznina: maternica, totalna sprejemljivost.”

Tole je verjetno vzeto iz nekega konteksta in ne daje objektivne slike. Znanje je še kako potrebno, sranje je le identifikacija z znanjem, zaradi česar ne vidiš/izražaš ničesar drugega. Primer Mozart – Salieri. Da sta lahko sploh eksistirala kot glasbenika, sta oba morala imeti glasbeno znanje (obvladovanje instrumenta, razumevanje konstrukcij skladb). A Salieri je bil s tem znanjem idntificiran in je preigraval znane stvari, Mozart pa je znal iti ven iz ustaljenih šablon. Tako je pri vseh stvareh. V temi “dober karmični diagnostik v Sloveniji” Ceres recimo piše o te,. da je enako tudi pri astrologiji.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Sabina]

Jaja, seveda je vzeto iz konteksta… tako kot ostali citati, tako da, to je treba met v mislih ;)

Tako da se strinjam z zgoraj zapisanim.

V tem citatu pa se gre za vlogo znanja pri iskanju resnice… Osho najbrž govori o lastnem izkustvu, ki je beyond words…

Je pa vzeto iz tegale dela:

Kaj učite in kakšna je vaša doktrina?

Ne učim nobene doktrine. Učenje doktrin je precej nesmiselno. Nisem filozof; moj um je antifilozofski. Filozofija ni pripeljala nikamor in ne more nikamor pripeljati. Um, ki razmišlja, ki sprašuje, ne more vedeti.
Obstaja mnogo doktrin. Toda doktrina je izmislek, človekov izmislek. Ni odkritje, temveč nekaj izmišljenega. Človeški um je zmožen ustvariti neskončno veliko sistemov in doktrin, toda spoznati resnico skozi teorije je nemogoče. Um, ki je natlačen z znanjem, je um, ki bo neizogibno ostal neveden.
Razodetje pride tisti trenutek, ko se znanje neha. Dve možnosti sta: ali o nečem razmišljamo ali pa gremo vanj eksistencialno. Čim bolj človek razmišlja, tem dlje gre od tistega, kar je tukaj in zdaj. Razmišljati o nečem pomeni izgubiti kontakt.

Kar torej učim je antidoktrinarno, antifilozofsko, antispekulativno doživetje. Kako biti, samo biti.Kako biti v trenutku, ki je tukaj in zdaj. Odprti, ranljivi, eno z njim. Temu pravim meditacija.
Znanje vodi le v izmisleke, v projiciranje stvari. Ne more biti pripomoček za dosego resnice. Toda ko enkrat resnico spoznate, lahko znanje postane pripomoček za sporočanje, za delitev z nekom, ki ne ve. Tedaj jezik, doktrine, teorije lahko postanejo sredstvo. Toda to še zmeraj ni zadostno. Potvarjanje je neizogibno.
Karkoli je bilo spoznano bivanjsko, tega se ne da v celoti izraziti. Lahko se le nakaže. Tisti trenutek, ko izrazim, kar sem spoznal, gre beseda k vam, toda pomen ostane za njo. Do vas pride le mrtva beseda. Na neki način je nesmiselna, saj je bil smisel doživetje samo.

–citat zgoraj–

Znanje je vaša preteklost. Je tisto, kar ste spoznali. Je vaš spomin, vaša akumulacija, vaša posest. Akumulirano postane pregrada. Stopi med vas in novo, med vas in neznano.

Do neznanega ste lahko odprti le tedaj, kadar ste skromni. Človek se mora nenehno zavedati svoje nevednosti.: da še zmeraj ostaja neznano. Um, ki temelji na spominih, informacijah, spisih, teorijah, doktrinah, dogmah-je egocentričen, ni skromen. Znanje vam ne more dati skromnosti. Samo širno neznano vas lahko naredi skromne.
Spomin se torej mora nehati. To ne pomeni, da morate biti brez spomina, temveč, da v trenutku spoznavanja, v trenutku doživljanja, ne sme biti spomina. V tistem trenutku se zahteva odprt, ranljiv um. Ta trenutek praznine, izpraznjenosti je meditacija, dhjana.

Lepo je če deliš

[Sabina]

http://www.youtube.com/watch?v=awB4EWcOJXg&list=WL&index=218

Lepo je če deliš

[Sabina]

BULLsh*t

“Bullsh*t” is a far better word than “rationalization”, but they mean the same. “Rationalization” is a clinical word – a word to be used by the professor; “bullsh*t” is more alive. “Rationalization” is bloodless; “bullsh*t” is very young, alive and kicking. But the meaning is the same; they are not different things.

The culture society was organizing a group to be comprised strictly of virgins, when a young lady carrying a baby appeared.
“But, madam” protested the president “that is evidence that you are not eligible for this society. Why do you think you will be able to join?”
“I was only foolin´ around when this happened,” she explained.

“Rationalization” is a philosophical term. “Bullsh*t” comes from the ordinary man, from the masses, people who live on the earth, with the earth, whose hands are muddy. The word “bullsh*t” is also muddy as it is being used by people who are working and living the ordinary life. It does not come from the ivory towers of a university. And it is more authentic, it says much more than “rationalization.” Words that are coined by professors are always anemic. They are dead words – clinical, but do not say much; rather than saying, they hide. Let me say it in this way, the very word “rationalization” is a rationalization: it is being used to avoid the word “bullsh*t.”

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki