Odnosi
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Odnosi
- This topic has 215 odgovorov, 11 glasov, and was last updated 12 years, 5 months nazaj by Prima.
-
AvtorPrispevki
-
20. 1. 2012 ob 18:51 #12858tadej pretnerModerator
ozelot wrote:
Ja, razumljivo…negativnosti se ne moreš znebit…treba je to sprejeti-integrirati…ker je splošni svet pač tak…kot je…svet polarnosti-dualnosti…Prisilna pozitivnost…je v tem pogledu…v bistvu boj.
Je v bistvu boj..lahko bi se temu tako reklo lahko bi se reklo pa da je odločitev. Za odločitev pa človek rabi pogum in odgovornost za to dvoje pa rabi ljubezen. Ko je pa ljubezen prisotna je pa smer prava. Po angleško falling in love se lahko tretira kot padi v ljubezen oziroma pojdi v smeri kjer je ljubezen. In tam kjer je ljubezen prisotna je uspeh neizbežen. Simpl k pasulj. Sama racionalnost pa še zdaleč ni dovolj za kakršenkoli uspeh.
Ozzye, ne moreš se odločiti, da boš deloval v duhu ljubezni. Oziroma – lahko se že, sam delovalo ne bo. To je treba čutiti. Do tega, da ljubezen čuti in živi pa prideš skozi integracijo odcepljenih delov (teles bolečine …).
20. 1. 2012 ob 19:58 #12859ozelotParticipantNe, nisi čist dobro razumel ker nisem dobro napisal. Grem še enkrat.
Avatar pravi, da prisilna pozitivnost v bistvu boj. Popolnoma se strinjam da če se z negativnostjo bojuješ bojo vsah žrtve če ne poraz. Če pa se odločiš, da boš tisto negativnost pustil za sabo in se je ne boš več oklepal, da boš sledil svojemu navdušenju in šel s tokom življenja potem bo vse v redu ali vsaj boljše. Za tako odločitev da boš straro ovrgel pa rabiš ljubezen, pogum, odgovornost. (za odgovornost –responsibility ali ability to respond pa spet rabiš pogum, ljubezen.) Človeška čustva lahko uporabiš tudi ali predvsem za orientacijo kdaj bi kam zavil. Najprej jih razdeliš in prepoznaš kot tista ki so prijetna in tista ki so neprijetna. Ko se v življenju poskušaš orientirat v katero smer bi šel, jo določiš na podlagi čustev. Tista dobra kažejo na pravo pot. Potem pa se moraš odločiti da jim boš sledil. Odločiš se pogumno, s zaupanjem v notranje vodstvo in vero v uspeh kar je posledica zaupanja. Odločiš se z ljubeznijo do notranjega vodstva, intuicije,..ko si v težavah naj te vodijo čustva v smeri rešitve in vera v vse naj bo izkaz ljubezni ki bo vse samo potrdila in zelo pomagala.
Jest verjamem da ljudje tega niso sposobni in imajo zaprte čakre pa nevem kaj še. Da se niso sposobni niti usmeriti niti odločiti, niti planirati,…skratka nič od nič.
Vedno znova vse po starem
20. 1. 2012 ob 20:25 #12860tadej pretnerModeratorozelot wrote: Ne, nisi čist dobro razumel ker nisem dobro napisal. Grem še enkrat.
Avatar pravi, da prisilna pozitivnost v bistvu boj. Popolnoma se strinjam da če se z negativnostjo bojuješ bojo vsah žrtve če ne poraz. Če pa se odločiš, da boš tisto negativnost pustil za sabo in se je ne boš več oklepal, da boš sledil svojemu navdušenju in šel s tokom življenja potem bo vse v redu ali vsaj boljše. Za tako odločitev da boš straro ovrgel pa rabiš ljubezen, pogum, odgovornost. (za odgovornost –responsibility ali ability to respond pa spet rabiš pogum, ljubezen.) Človeška čustva lahko uporabiš tudi ali predvsem za orientacijo kdaj bi kam zavil. Najprej jih razdeliš in prepoznaš kot tista ki so prijetna in tista ki so neprijetna. Ko se v življenju poskušaš orientirat v katero smer bi šel, jo določiš na podlagi čustev. Tista dobra kažejo na pravo pot. Potem pa se moraš odločiti da jim boš sledil. Odločiš se pogumno, s zaupanjem v notranje vodstvo in vero v uspeh kar je posledica zaupanja. Odločiš se z ljubeznijo do notranjega vodstva, intuicije,..ko si v težavah naj te vodijo čustva v smeri rešitve in vera v vse naj bo izkaz ljubezni ki bo vse samo potrdila in zelo pomagala.
Jest verjamem da ljudje tega niso sposobni in imajo zaprte čakre pa nevem kaj še. Da se niso sposobni niti usmeriti niti odločiti, niti planirati,…skratka nič od nič.
Zelo dobro sem te razumel, a to preprosto ne gre tako. Negativnosti težko pustiš za sabo “kar tako”. Telesa bolečine, identifikacije … so tistii del tebe, ki v veliki meri privlačijo realnost, ki jo živiš, in konec koncev ključno vplivajo tudi na to, o čem in na kakšen način razmišljaš. Ne moreš jih kar ignorirati in preklopiti na nekakšno navdušenje. Saj razumem kaj hočeš reči, ko govoriš o navdušenju – govoriš o temu, da se izrazi tvoj bazični jaz. Ampak temu moraš narediti prostor!!! Res je, da se da iz določenih polj tudi trenutno, ampak v teh primerih gre za odločitve tipa “dost mam”. Načeloma pa sranja, ki ga nosiš v sebi ne moreš kar obiti in početi nekaj drugega – treba ga je sprocesirati. Jbg.
20. 1. 2012 ob 21:17 #12861ozelotParticipantja ma ta proces je lahko precej individualno tolmačen..
..ko sem jest nehal napr kadit je bilo tako, da sem se naveličal kajenja, potem sem molil za pomoč pri prenehanju in kar en dan sem sam od sebe opustil cigarete po 14 letih. Še nekaj časa sem prosil za podporo in se povsem prepustil. Razmišljanja o cigaretih se ogibam ker se zavedam da me veže nanje poornost ki jim jo posvetim. Pa ne vsakršna pozornost. Pozornost v smislu sodb in raznih pametovanj me veže. Skromna hvaležnost in ponižnost me pa odrešuje. Simpl k pasulj.
..ko sem bil par let skupej zafiksan se mi je en dan prikazala Marija. Stopila je k meni, me objela in zajokala nad mano. V trenutku sem opustil vse trde in mehke substance ki sem jih vstrajno vlekel 5 let ali več. Negativnost je popustila v 100%.
Niti cigaret niti drog nisem več probal. Tega je že 10. leto enega in 7. drugega.
Nauk te zgodbe je? Jest si ga razlagam sicer po svoje ampak mogoče bi bila še kaka razlaga poleg moje.
To da bolečine in vse kar praviš..hm..bolečine se štejejo med okoliščine. Okoliščine pa niso važne. Važno je stanje bitja. Kar dogajaš v sebi to kreiraš. In zato je nekdo bolečine najprej dogajal šele nato so nastale. Pot ven je lih taka. Najprej moraš dogajat stanje blaginje šele nato jo skreiraš.
Kako se obide nekaj: Ko je tvoja želja in zaupanje v rešitev dovolj močno da bypassira vse tvoje dvome je obilazak na vidiku. Evo v treh jezikih . Vesolje reče: “hvala da si s svojo veliko željo in zaupnjem sprostil toliko energije da obidemo dvome ki te zavirajo, da ti lahko dam željeno.”
Tako kot svetuješ ti sem delal tudi sam. Pa če sem iskren sem se samo zapletal zato več niti ne poskušam. Opazil sem čedalje več negativnosti ki jih je treba procesirat in čedalje globje sem bil. Potem sem začel delat podobno kot delajo verniki. Zaupajo in verjamejo pa je. Tako se vse reši in siguren sem da je neko objašnjenje tud za ta način. Bemu sploh ne vem več katera beseda je slovenska al pa ne
ozelot2012-01-20 21:54:49
Vedno znova vse po starem
20. 1. 2012 ob 21:30 #12862ozelotParticipant20. 1. 2012 ob 21:48 #12863glasParticipantAVATAR wrote: Ja, razumljivo…negativnosti se ne moreš znebit…treba je to sprejeti-integrirati…ker je splošni svet pač tak…kot je…svet polarnosti-dualnosti…Prisilna pozitivnost…je v tem pogledu…v bistvu boj.
Življenje ljubi hvaležne ljudi !
Za več stvari uspeš biti hvaležen, več stvari dobiš, za katere boš lahko hvaležen..Če začneš stopati po poti hvaležnosti, boš lažje prišel do realne pozitive in potem ta ne bo več umetna!
V vsakem trenutku, lahko namesto, da se pritožujemo nad nečim kar nimamo ali nam ni všeč, najdemo raje nekaj za kaj smo lahko hvaležni tu in sedaj..
Gre pač za odnos do življenja in ta odnos je vedno obojestranski..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
20. 1. 2012 ob 22:25 #12864tadej pretnerModeratorozelot wrote:
To da bolečine in vse kar praviš..hm..bolečine se štejejo med okoliščine.
Težko se bova k’j zmenila, če se razhajava v osnovi. Okoliščine so, kakršne so. Za nekoga so boleče, za drugega ne. Torej bolečine ne moreš uvrstiti med okoliščine, ampak gre za način odziva na okoliščine.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.