Nova knjiga

[tadej pretner]

Robert Zupančič wrote:

Morda bi za to bilo vredno odpreti celo novo temo, pa vendar: zanima me VSE v zvezi z astralno dimenzijo. Osnove poznam, vem, da gre za 5. dimenzijo, vzročno raven in da je astralno telo “vozilo” duše, ni mi pa jasno vse ostalo, predvsem to, kar se navezuje na “odhajanje” duše v spanju v astralni svet, “niti”, ki povezuje dušo s telesom (predvidevam, da z astralnim telesom) itd.
Torej, kako je možno, da duša med spanjem zapušča telo, ko pa vendar velja, da, ko duša zapusti telo, le-to UMRE?

Kaj pa je s to nitjo? Kaj je sploh to? In potem smo že tudi pri vprašanju sanj: za kaj v resnici gre?

Kot prvo moram reči, da nisem prebral niti ene ezoterične knjige o dušah niti zaenkrat ne nameravam. Logično se mi zdi, da o tem daleč največ vedo na Monroe inštitutu http://www.monroeinstitute.org/about/the-monroe-institute . Robert Monroe je bil mojster izventelesne izkušnja – za ameriške oblasti (vojska, policija) je bilo to zanimivo in ker so šolanja posameznikov dala dobre rezultate, so dali Monrou, ki je imel sam vrhunsko ezoterično znanje, znanstveni support. Nastal je Monroe inštitut in tam so odkrili marsikaj o eteričnem telesu, duši …, kar drugje ne najdeš. Zanimive so tudi nekatere spletne strani diplomantov raznih Monrojevih seminarjev, ki so potem stvari sami raziskovali naprej in o tem napisali tudi kakšno knjigo, ki jo dobiš izključno prek naročil iz ZDA, ampak za najti te strani in knjige se boš moral pač sam potruditi. V glavnem, na netu je vse le prave stvari je treba najti – nekatere od teh strani seveda uporabljam tudi jaz za vsebinsko zasnovo svojih predavanj.

Srebrna nit, ki povezuje med sanjanjem dušo s telesom dejansko obstaja. Ob zavestni izventelesni izkušnji sem jo iskal in našel. To so v bistvu meridiani, ki se na nek način energijsko raztegnejo, formirajo to nit in vzdržujejo stalen stik med dušo in telesom. Ob smrti seveda tega stika ni.

Robert Zupančič wrote:

Sicer mi tukaj tudi ni povsem jasno, kako duša v času PRED utelešenjem, hodi “spoznavat” telo, predvsem možgane… Kaj pravzaprav takrat počne tiste mesece, preden se DOKONČNO “zlepi” s telesom? In, pravijo, da ko se duša dokončno “zlepi”s telesom, NI več možno odhajanje iz telesa razen ob smrti ali pa recimo ob obsmrtnih izkušnjah, ko je človek pravzaprav že mrtev, čeprav klinično…?

Vesolje je holografsko. V resnici se vse dogaja v istem trenutku, preteklost, prihodnost in sedanjost, zato je takšnole pisanje, ki temelji izključno na 3D perspektivi, precej pesniško. Duša ne izbira ničesar na način, kot ti izdelke v trgovini. Vse se dogaja na vibracijski in resonančni ravni – dušo v neko okolje posrka ustrezna vibracija. Ne me vprašati, kako to vem. Ne vem – predpostavljam, da je tako. Do zanimivih stvari prideš tudi s kombiniranjem zahodnjaškega znanja z vzhodnjaškim. Kombinacija Juan chi in Juan shen iz taoizma, ni npr. nič drugega, kot cona morfogenetskih polj iz zahodnjaškega nabora znanj, ki formirajo fizično telo. Hkrati je to tudi cona svetlobnih teles in iz cone, kjer so vsi mogoči scenariji, se eden manifestira na osnovi resonance.

Robert Zupančič wrote:
Kaj pravi na to znanost je več kot jasno, saj naj bi šlo pri sanjanju za nekakšno “praznenje” možganov, poleg tega na sanjanje lahko vplivamo s povsem biološko-psihološkimi vplivi, npr., da se zvečer preveč naješ, ali pa gledaš kakšen napet film in boš zagotovo sanjal, kako te nekdo lovi in maltretira… Torj bi težko govorili o tem, da se V RESNICI nekaj dogaja z “nečim v nas” (recimo dušo, ki bi med sanjanjem zapuščala telo) med sanjami.

Tukaj je recimo en opis sanjanja:

“Sanje so nekakšno razmišljanje v podobah
(če denimo menite, da je vaš odnos v težavah, boste morda sanjali o
potresu). V njih se izražamo s prispodobami, zato je določen – ne pa ves
– del sanj simboličen. Pomembno je, da razumemo notranja sporočila, ki
nam jih prenašajo sanje.

Sanjamo na različnih ravneh
zavesti. Kadar sanjamo na mentalni ravni, največkrat predelujemo dnevne
dogodke, vtise in tekoče informacije; takrat so sanje samo vrsta
nepovezanih slik in vtisov, ki nimajo kakega posebnega sporočila. Naš um
samo pospravlja in razvršča. Sanje na čustveni ravni se navadno vrtijo
okrog naših odnosov – do drugih ljudi, situacij, dogodkov, predmetov.
Kar nam ni uspelo v stvarnosti, izživimo v sanjah. Največkrat se na tej
ravni odvija bolj ali manj smiselna zgodba, v kateri nastopajo osebe, ki
jih poznamo ali pa (še) ne. Takšne sanje nam skušajo sporočiti to,
česar si nočemo priznati, ali pa nakazujejo, kako se bodo odnosi
odvijali.

In naposled so tu sanje na višjih ravneh, v katerih z našo
zavestjo komunicira naš višji jaz oziroma naša duša. Na tej ravni imajo
sanje globlji pomen in navadno tudi pomembno sporočilo. Ko se prebudimo
iz takšnih sanj, imamo občutek realnosti in živosti. Največkrat nam še
dolgo ostanejo v spominu in lahko celo vplivajo na naše odzivanje v
dejanskih situacijah. V takšnih sanjah komunicirajo z nami naši vodniki,
angeli ali druge duše.”

Kaj od zgornjega lahko “kupimo”, kaj pa verjetno ne drži povsem? Vljudno Vas prosim za “prizemljene” odgovore, ne arhetipske pravljice o tem

ROBERT ZUPANČIČ

Očitno res obstajajo višje in nižje vibracijske sanje. V višjevibracijskih, ki nimajo tona kakršnekoli neprijetnosti, se duša klati po astralu. fizično telo pa se takrat “priklopi” na energijo Zemlje in se obnavlja.

Kaj pa moraste sanje?

Pri morastih sanjah običajno rečejo, da gre za podzavestno čiščenje. Tu sodelujejo entitete, ki se na telo priklopijo prek t.i.aka niti (večina zgoraj omenjenih spletnih strani jih imenuje kar “cords” ). Stik z energijo Zemlje takrat lahko pomaga te entitete in vsebine podzavesti, na katere se vežejo sprocesirati, ni pa seveda nujno. Kaže, da je v teh procesih tudi sistem duša/astralno telo bližje fizičnemu telesu. Če je preveč človekove energije vezane na astral oziroma v njem “zamrznjene”, se prek mor podzavestne vsebine ne sprocesirajo, ampak se problem lahko celo poglobi. Je pa dejstvo, da imamo podzavestno znanje o tem, da se stvari procesirajo skozi povezano dihanje. Spomnim se, da me je enkrat pred cca dvemi leti tlačila mora – ko sem se zbudil iz morastih sanj je bilo prvo, kar sem opazil, da globoko in povezano diham. Ta ritem se je seveda vzpostavil spontano.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[snowcat :)]

tadej pretner wrote: ….. Je pa dejstvo, da imamo podzavestno znanje o tem, da se stvari procesirajo skozi povezano dihanje. Spomnim se, da me je enkrat pred cca dvemi leti tlačila mora – ko sem se zbudil iz morastih sanj je bilo prvo, kar sem opazil, da globoko in povezano diham. Ta ritem se je seveda vzpostavil spontano.

Povezano dihanje je tehnika, ki spremeni pretok energije v telesu preko zavestnega dihanja. Torej človek se odloči, da bo dihal tako vdih_izdih_vdih_izdih_vdih_izdih_vdih_izdih_vdih_izdih_vdih_izdih_vdih_izdih_….v konkretnem tempu. Poudarek je na besedi zavestnem dihanju. Lahko človek diha vvvvvvdddddddddddiiiiiiiiiiiiihhhhhhhhhh_ iiiiiiiiiiiiiiizzzzzzzzzzzzzdddddddddddddiiiiiiiiiiihhhhhhhhhh_ vvvvvvdddddddddddiiiiiiiiiiiiihhhhhhhhhh_ iiiiiiiiiiiiiiizzzzzzzzzzzzzdddddddddddddiiiiiiiiiiihhhhhhhhhh_vvvvvvdddddddddddiiiiiiiiiiiiihhhhhhhhhh_ iiiiiiiiiiiiiiizzzzzzzzzzzzzdddddddddddddiiiiiiiiiiihhhhhhhhhh_…. posledice bodo iste, samo odvisno od tipa blokad različno dinamične v intenzivnosti in samem zaporedju verižnega sproščanja. Poudarek je na ZAVESTNEM dihanju. Lahko je lih tako spontan vdih in popolnoma sproščen izdih. Se ne gre o število mišic ali tempo. Gre se za zavestnost. Gre se za to, da človek se zaveda, da diha in da to dihanje poteka v telesu, posledično se prične zavedati, da ima telo. Če se zaveda, da ima telo, mu posveti pozornost in s tem se naseli noter v telo zavest.. Kadar je zavest v telesu, preko telesa lahko komunicira s svojim ,,jaz,, in vesoljem In to je vse. Takole jaz razumem ,,proces prisotnosti s pomočjo tehnike povezanega dihanja,,

,,Spontano,, nočno dihanje ni prav nobeden dokaz, da se je nekaj sprostilo, ali da telo avtomatsko spontano prične povezano dihati.

snowcat

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

snowcat :) wrote:

tadej pretner je napisal/a:

….. Je pa dejstvo, da imamo podzavestno znanje o tem, da se stvari procesirajo skozi povezano dihanje. Spomnim se, da me je enkrat pred cca dvemi leti tlačila mora – ko sem se zbudil iz morastih sanj je bilo prvo, kar sem opazil, da globoko in povezano diham. Ta ritem se je seveda vzpostavil spontano.

,,Spontano,, nočno dihanje ni prav nobeden dokaz, da se je nekaj sprostilo, ali da telo avtomatsko spontano prične povezano dihati.

snowcat

A nisi malce protislovna? – spontano nočno dihanje ni noben dokaz, da telo začne spontano povezano dihati????

O kakšnem dokazovanju, da se je kaj sprocesiralo, pa v izpostavljenem citatu sploh ni govora.

Meni je sicer vseeno, kaj verjameš in kaj ne, mam pa glede gornjega primera teorijo:

Vem, da si brala literaturo o entitetah in predvidevam, da si našla tudi navedbe, da je telo/sistem takrat, ko v njem ni duše/zavestnosti, precej lahka žrtev za entitete, ki se nanj priklopijo prek aka niti; duša je pač povezana s pojmom zavestnosti in med sanjanjem je v telesu ni. Do takšnega napada entitet med spanjem pride takrat, ko se skuša podzavest določenega zamrznjenega bremena znebiti in to je link na ustrezno entiteto. Ker se lahko proti entiteti boriš le z zavestnostjo, menim, da je povezano dihanje, do katerega med morastim sanjam lahko pride, v povezavi z reptilskimi možgani in impulzom preživetja – njegova funkcija je, da potegne zavestnost/dušo nazaj v telo in seveda sodeluje pri procesiranju.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[snowcat :)]

tadej pretner wrote: ….Ker se lahko proti entiteti boriš le z zavestnostjo, menim, da je povezano dihanje, do katerega med morastim sanjam lahko pride, v povezavi z reptilskimi možgani in impulzom preživetja – njegova funkcija je, da potegne zavestnost/dušo nazaj v telo in seveda sodeluje pri procesiranju.

V procesu prisotnosti se uporablja povezano dihanje. Razlog za to naj bi bil, da povezano dihanje je nekaj, ki se uspostavi spontano v času ,,odsotnosti,, in da je to naraven način dihanja, če človek pri zavesti ne nadzoruje svojega dihanja. To je izhodišče. Ok, kaj se dogaja kadar človek spi, je za mene isti topik kot za tebe so angeli varuhi, različni vodniki, kanaliziranje itd, da smo si na jasnem.

Poudarek je na ZAVESTNEM povezanem dihanju. Lahko se tudi odločiš, da boš dih zadrževal pri vdihu ali izdihu (lih zdaj ta prejšnji teden, sem bila na CZ na eni zelo zanimivi celotedenski delavnici). Poanta je, da deluješ s ZAVESTNIM dihanjem in da PREKO tega zavestnega delovanja, uspostavljaš kontakt s telesom in s tem posledično se zavest namešča v fizično telo. In to je tisto, ki SPROŽI proces.

Mogoče se isto dogaja v spanju – s tem, da eni močno vdihujejo, drugi izdihujejo, tretji povezano dihajo, … koga šiša, resno. Dokler človek je nezavesten (spi) se lahko nekaj PREMIKA, ne se pa SPROŠČA.

Ok, to je moje osebno mnenje, brez znanstvene razlage. Je pa res, da eni lahko hodijo leta in leta na dinamične meditacije in se jim zadeve vračajo. Zakaj ? Zato ker pač so izven telesa in domnevajo, da telo samo to spuca. Ja do neke mere mogoče, ampak šele zavestnost je tisto, ki je ključno.
Mi smo ,,bogovi,, preko našej zavestnosti, prisotnosti v telesu. Telo je izvajalec, zavest pa voznik.

Da ponovim – poudarek je na ZAVESTNEM dihanju, ki pa vodi v proces, kjer pa pride do ZAVESTNEGA sproščanja.

snowcat

Lepo je če deliš

[Sabina]

snowcat :) wrote:

Sabina je napisal/a:

….Ker se lahko proti entiteti boriš le z zavestnostjo, menim, da je povezano dihanje, do katerega med morastim sanjam lahko pride, v povezavi z reptilskimi možgani in impulzom preživetja – njegova funkcija je, da potegne zavestnost/dušo nazaj v telo in seveda sodeluje pri procesiranju.

V procesu prisotnosti se uporablja povezano dihanje. Razlog za to naj bi bil, da povezano dihanje je nekaj, ki se uspostavi spontano v času ,,odsotnosti,, in da je to naraven način dihanja, če človek pri zavesti ne nadzoruje svojega dihanja. To je izhodišče. Ok, kaj se dogaja kadar človek spi, je za mene isti topik kot za tebe so angeli varuhi, različni vodniki, kanaliziranje itd, da smo si na jasnem.

Poudarek je na ZAVESTNEM povezanem dihanju. Lahko se tudi odločiš, da boš dih zadrževal pri vdihu ali izdihu (lih zdaj ta prejšnji teden, sem bila na CZ na eni zelo zanimivi celotedenski delavnici). Poanta je, da deluješ s ZAVESTNIM dihanjem in da PREKO tega zavestnega delovanja, uspostavljaš kontakt s telesom in s tem posledično se zavest namešča v fizično telo. In to je tisto, ki SPROŽI proces.

Mogoče se isto dogaja v spanju – s tem, da eni močno vdihujejo, drugi izdihujejo, tretji povezano dihajo, … koga šiša, resno. Dokler človek je nezavesten (spi) se lahko nekaj PREMIKA, ne se pa SPROŠČA.

Ok, to je moje osebno mnenje, brez znanstvene razlage. Je pa res, da eni lahko hodijo leta in leta na dinamične meditacije in se jim zadeve vračajo. Zakaj ? Zato ker pač so izven telesa in domnevajo, da telo samo to spuca. Ja do neke mere mogoče, ampak šele zavestnost je tisto, ki je ključno.
Mi smo ,,bogovi,, preko našej zavestnosti, prisotnosti v telesu. Telo je izvajalec, zavest pa voznik.

Da ponovim – poudarek je na ZAVESTNEM dihanju, ki pa vodi v proces, kjer pa pride do ZAVESTNEGA sproščanja.

snowcat

Glih zato jaz vem, da če bi začela npr. danes povezano dihati, ne bi bilo tako učinkovito, ker sem do sedaj, ko sem sem pa tja kdaj povezano dihala, bla kar dost v glavi v nekih mislih,…. Težko sem bla skoncentrirana samo na dihanje….Dihala sem že povezano, samo v mislih je blo pa vse sorte….
In ker sem se potem začela še upirati mislim, je bilo seveda še slabše…. Misli je treba samo opazovati…Ja… opazuješ jih pa lahko samo (po mojem razumevanju), če imaš kar dost zavestnosti v telesu…. Ker se moraš ločit od misli pravzaprav, da jih lahko opazuješ? Tisto potrebno ločenost pa omogoči zavestnost?

Pa sej je povsod tko…. bilokakšne vaje (joga….) lahko delaš čist brez zavestnosti in je potem to samo neko mešanje zraka…

Ampak ne mislit…. najbolj enostavna stvar na svetu! Naj bi bla…Ampak men je velikrat grozn teško izklopit um…. In to mi gre pošten na živce

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Sabina wrote:

tadej pretner je napisal/a:

tadej pretner je napisal/a:

….Ker se lahko proti entiteti boriš le z zavestnostjo, menim, da je povezano dihanje, do katerega med morastim sanjam lahko pride, v povezavi z reptilskimi možgani in impulzom preživetja – njegova funkcija je, da potegne zavestnost/dušo nazaj v telo in seveda sodeluje pri procesiranju.

V procesu prisotnosti se uporablja povezano dihanje. Razlog za to naj bi bil, da povezano dihanje je nekaj, ki se uspostavi spontano v času ,,odsotnosti,, in da je to naraven način dihanja, če človek pri zavesti ne nadzoruje svojega dihanja. To je izhodišče. Ok, kaj se dogaja kadar človek spi, je za mene isti topik kot za tebe so angeli varuhi, različni vodniki, kanaliziranje itd, da smo si na jasnem.

Poudarek je na ZAVESTNEM povezanem dihanju. Lahko se tudi odločiš, da boš dih zadrževal pri vdihu ali izdihu (lih zdaj ta prejšnji teden, sem bila na CZ na eni zelo zanimivi celotedenski delavnici). Poanta je, da deluješ s ZAVESTNIM dihanjem in da PREKO tega zavestnega delovanja, uspostavljaš kontakt s telesom in s tem posledično se zavest namešča v fizično telo. In to je tisto, ki SPROŽI proces.

Mogoče se isto dogaja v spanju – s tem, da eni močno vdihujejo, drugi izdihujejo, tretji povezano dihajo, … koga šiša, resno. Dokler človek je nezavesten (spi) se lahko nekaj PREMIKA, ne se pa SPROŠČA.

Ok, to je moje osebno mnenje, brez znanstvene razlage. Je pa res, da eni lahko hodijo leta in leta na dinamične meditacije in se jim zadeve vračajo. Zakaj ? Zato ker pač so izven telesa in domnevajo, da telo samo to spuca. Ja do neke mere mogoče, ampak šele zavestnost je tisto, ki je ključno.
Mi smo ,,bogovi,, preko našej zavestnosti, prisotnosti v telesu. Telo je izvajalec, zavest pa voznik.

Da ponovim – poudarek je na ZAVESTNEM dihanju, ki pa vodi v proces, kjer pa pride do ZAVESTNEGA sproščanja.

snowcat

Glih zato jaz vem, da če bi začela npr. danes povezano dihati, ne bi bilo tako učinkovito, ker sem do sedaj, ko sem sem pa tja kdaj povezano dihala, bla kar dost v glavi v nekih mislih,…. Težko sem bla skoncentrirana samo na dihanje….Dihala sem že povezano, samo v mislih je blo pa vse sorte….
In ker sem se potem začela še upirati mislim, je bilo seveda še slabše…. Misli je treba samo opazovati…Ja… opazuješ jih pa lahko samo (po mojem razumevanju), če imaš kar dost zavestnosti v telesu…. Ker se moraš ločit od misli pravzaprav, da jih lahko opazuješ? Tisto potrebno ločenost pa omogoči zavestnost?

Pa sej je povsod tko…. bilokakšne vaje (joga….) lahko delaš čist brez zavestnosti in je potem to samo neko mešanje zraka…

Ampak ne mislit…. najbolj enostavna stvar na svetu! Naj bi bla…Ampak men je velikrat grozn teško izklopit um…. In to mi gre pošten na živce

Te težave se pojavijo, kadar folk ne prebere natančno navodil, ki se nanašajo na povezano dihanje, ampak pač zgolj poskuša povezano dihati.

Če boš odprla mojo knjigo Integrirana osebnost na strani 144, kjer je podpoglavje “izvedba povezanega dihanja”, najdeš bistvo, o katerem tule razpravljata s snowcat v drugem in tretjem stavku: “V prvi fazi sprostimo telo, pozornost pa usmerimo v njegovo notranjost. Um bomo najlažje umirili tako, da povezano dihamo skozi haro.”

Evo, to je vsa umetnost. Energijs gre tja, kamor usmeriš pozornost, ki je seveda najtesneje povezana z zavedanjem. Če pa dihaš skozi haro, postane bistveno manj aktiven del možganov, ki generira “nepotrebne” misli.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki