Nova knjiga

  • Avtor
    Prispevki
  • #25706
    Sabina
    Participant

    tadej pretner wrote:

    Oj, Tedy,

    Moje razmišljanje je bilo. Ali pride do občutka ločenosti, če vse gre po programu ?? Torej ni manjka ali viška, ni prvotnega vzroka nastanka viška ali manjka energije. Ali resno rojstvo je tromatično ??
    snowcat

    Ideja, o kateri govoriš, je bila sicer
    živa tudi v kitajskih cesarskih familijah. Ko je bila ženska
    noseča, so jo v veliki meri izolirali od zunanjega sveta v želji,
    da jo ločijo od stresa, hrupa …, kar vpliva na zarodek. Ampak če
    si stvari pogledava po segmentih, je bolj ali manj jasno, da do
    občutka ločenosti pride v vsakem primeru – vprašanje je le, kako
    je globok.

    – Združeni energiji matere in očeta,
    na kateri je seveda vplivala veriga prednikov, »privabita« dušo,
    kompatibilno tej energiji, z njeno kramo iz prejšnjih življenj
    vred;

    – Recimo da poskrbijo, da je mama v
    času nosečnosti totalno ločena od stresa in drugih vplivov;

    Porod je vedno trauma, saj gre za
    drastično spremembo tako okolja, kot načina prehranjevanja. Recimo,
    da je mama maksimalno naštelana in otroku maksimalno pomaga
    ozemljevati ne le to traumo, ampak tudi ostalo – za otroka je
    trauma marsikaj, saj doživi kup stvari, ki ih »ni vajen«. Tudi če
    ga pri vsem tem maksimalno »servisirajo«, nekaj zagotovo ostane.

    –> Nekje sem brala, da se da to travmo predelat s pomočjo bane polne vode in šnorkla ter povezanega dihanja LOL

    – Nič pa ne morejo narediti, ko se
    začne otrok zavedati, da je ločena entiteta. To je zanj zihr šok,
    ki ima za posledico občutek ločenosti. Nezavedno potem seveda išče
    povezave, kar rodi identifikacije. Vprašanje je, ali bi bilo teh kar
    se le da malo, če bi bil otrok vzgajan v nekakšni skupnosti staršev
    in otrok, v kateri bi starši skrbeli za vse otroke enako in ne bi
    delali razlik med svojimi in drugimi.
    Dejstvo namreč je, da se med
    otrokom in materjo spletejo specifične vezi in da mama otroku pomaga
    ozemljevati »problematične« situacije praktično do pubertete. No,
    prav mogoče, da bi to zlaufalo.

    –>Js sem za to, da se ustanovijo komune Smile

    Če bi se v takšni skupnosti vsem
    skupaj sanjalo o hari in bi otroke že od vsega začetka učili
    dihanja skozi haro, s čemer se ohranja in poglablja povezava z
    eterično dimenzijo, bi verjetno dejansko lahko odrasel v osebo, ki
    bi bila energijsko blizu optimuma.

    Sabina wrote:

    Zakaj potemtakem prav otroci še
    posebej potrebujejo starševsko ljubezen, sprejemanje in toplino?

    To sem nakazal že v odgovoru snowcat – ena stvar je, da se počutijo del eterične juhe, povsem druga pa, da so “zamenjali okolje”, v novi realnosti pa jim je vse stresno in mama jim ta stres pomaga ozemljevati. Druga stvar pa je, da je novo bitje v fazi nosečnost v energijskem smislu eno z mamo. Fizična osamosvojitev ne pomeni tudi energijske, zato v zgodnji fazi otrok totalno rabi materino bližino/energijo.

    Sabina wrote:

    Najbrž enostavno veš, da si v
    tej celovitosti, ne? V harmoniji, ravnovesju? Je to sploh možno
    doseči v enem življenju?
    Tadej, si ti ‘celovit’?

    Mislim, da sem kar se tega tiče v boljšem stanju, kot večina, a dokler čutim potrebo po vsakodnevni vadbi zhan zhuanga in dokler se mi “srečni slučaji” ne dogajajo na vseh življenjskih področjih, ne le na nekaterih, tega seveda ne morem trditi.

    Sabina wrote:

    Celoviti ljudje najbrž ne
    filozofirajo kej preveč po forumih ali pač…
    Brez zamere

    Moja situacija je malce specifična, saj od stvari, o katerih tule pišem, živim, tako da je prisotnost na forumu segment dela na prepoznavnosti oziroma del posla. Tale forum je bil v osnovi mišljen predvsem za tiste, ki hodijo na šolo za bioterapevte, a v praksi to ni zaživelo, saj me večina raje kontaktira zasebno. Če od tega ne bi živel, je sila majhna verjetnost, da bi sodeloval v tovrstnih forumskih razpravah.

    Se strinjam oz. vem Tadej, to se je bolj nanašalo na ostale forumovce in mene…

    Lepo je če deliš
    #25707
    janko
    Član

    AVATAR wrote:
    Ne morem sprejeti teh vaših razlag o ljubezni, sploh ne tega, da lahko človek zresonira v ljubezni sele takrat, ko celotnosti več ne išče zunaj sebe, vse skupaj je neživljensko, mučno, nedosegljivo.

    Ogromno besedičenja, nekih scenarijev, zahtev, za tako preprosto stvar, vsi skupaj smo že zjebani.

    ne bom nič o ljubezni, ker tako kot vi… tut jes nimam pojma, kaj bi to blo.

    tisto poboldano bom še jes svoj piskerček pristavil.

    zadnjič enkrat… k sem lih en smešni cigeret pokadil… sem neki gruntu…

    u bistvu se mi je mal trapast zdel, zakaj tolk lažje in lepše razmišljam ali meditiram, če prej enega montiram na pljuča.
    in dobim preblisk v stilu, kot si ti napisal…
    men je usekal nekako, da smo tako daleč zjebani, da niti razmišljat ne upamo ali zmoremo res brez vseh, vseh, vseh omejitav.
    in ne zavedamo se niti tega, da se ne zavedamo, kako zelo smo zjebani…

    Lepo je če deliš
    #25711
    tadej pretner
    Moderator

    Sabina wrote:

    Moja situacija je malce specifična, saj od stvari, o katerih tule pišem, živim, tako da je prisotnost na forumu segment dela na prepoznavnosti oziroma del posla. Tale forum je bil v osnovi mišljen predvsem za tiste, ki hodijo na šolo za bioterapevte, a v praksi to ni zaživelo, saj me večina raje kontaktira zasebno. Če od tega ne bi živel, je sila majhna verjetnost, da bi sodeloval v tovrstnih forumskih razpravah.

    Se strinjam oz. vem Tadej, to se je bolj nanašalo na ostale forumovce in mene…

    Vsak ima za to kak interes – ti pravzaprav velikokrat kaj vprašaš in na vprašanja dobiš odgovore. Forum torej ni le za izmenjavo mnenj, ampak je lahko tudi bližnjica za dobit določene podatke. In še z marsikom je tako, tudi z mano. O določenem tipu duhovnosti si sicer mislim svoje in člankov/postov o tem ne berem (kanaliziranja, vnebovzeti mojstri, angeli, razne teorije o naravi kreacije …), ampak včasih pa tudi sam najdem kaj, kar mi odpre nove perspektive; pred nedavnim mi je tako lotus “pokazal” Železnikarja, ki se mi zdi fantastičen avtor.

    Žal pa ostaja dejstvo, da je bil vedno najboljši obisk takrat, ko je bil na forumu kak kreg.

    tadej pretner2014-08-05 06:35:12

    Lepo je če deliš
    #25712
    ozelot
    Participant

    Ja seveda je najboljši obisk takrat. Za Izrael in palestino se sliši le ko tam poka.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #25713
    Ceres
    Participant

    Torej torej ravnovesje znotraj sebe – ja, od kje nam pa ideja, da je to naš cilj? Se mi zdi, da je bolj point v tem, da smo nekak v ravnovesju s celim stvarstvom. V gozdu je tud zlomljena veja, pa lepo rastoča veja… ampak suma sumarum je gozd je v ravnovesju.

    V enem je več ognja, v drugem zemlje, v nekomu vode…. smo kafa, vata ali pita, redkokdo, če kdo, vse troje čisto enakomerno. Če je v nekom več jina, težki k jangu…. in ja, je pač drama, zaplet… so what! Saj nevihta je tudi drama, in zaplet. Samo ko mine, zemlja ne dela še dodatne drame: fak ej, kakšna nesti nevihta je bila, je bilo grdo… ampak iz vode nekaj naredi. Človek ima samo to v navadi, da ustvarja dodatno dramo… pa tudi to ne bi bil problem, saj se v končni fazi vse uravnoteži, če ne bi bil stranski produkt te dodatne drame ravno trpljenje.

    Če bi bil cel point ravnovesje znotraj sebe…. ja kje je pa gibanje energij, razvoj? Se mi zdi, da je ravnovesje tudi to, da sprejmeš, da ga včasih ni, da sprejmeš, da si una suha veja v gozdu, da čeprav si veja, sploh vidiš ali čutiš gozd, da se pravzaprav veseliš drame, ko se mešajo energije in ne travmiraš, ko se vse umiri. No, tako nekak.

    Lepo je če deliš
    #25714
    snowcat :)
    Participant

    tadej pretner wrote:
    ……Porod je vedno trauma, saj gre za
    drastično spremembo tako okolja, kot načina prehranjevanja. Recimo, da je mama maksimalno naštelana in otroku maksimalno pomaga ozemljevati ne le to traumo, ampak tudi ostalo – za otroka je trauma marsikaj, saj doživi kup stvari, ki ih »ni vajen«. Tudi če ga pri vsem tem maksimalno »servisirajo«, nekaj zagotovo ostane. Nič pa ne morejo narediti, ko se začne otrok zavedati, da je ločena entiteta. To je zanj zihr šok, ki ima za posledico občutek ločenosti. Nezavedno potem seveda išče povezave, kar rodi identifikacije……….

    To je potem (če je resno tako) jasen POGOJ za ODVISNOST. To kaj je rečeno pomeni, da ena od nalog človeka (če obstaja tak princip), je da se osvobodi / zaveda / predela svojo odvisnost in s tem postane SAMOSTOJEN celovit del. Torej da lahko procesira zadeve na katere ni vajen = SPREMEMBE brez traume in da ne rabi zunanjega SERVISA.

    tadej pretner wrote:
    …..Če bi se v takšni skupnosti vsem skupaj sanjalo o hari in bi otroke že od vsega začetka učili dihanja skozi haro, s čemer se ohranja in poglablja povezava z eterično dimenzijo, bi verjetno dejansko lahko odrasel v osebo, ki bi bila energijsko blizu optimuma……

    To pa je krasen primer nasveta, ki lahko pelje k neodvisnosti in celovitosti.

    PS: glede udeležbe na forumu – kao ,,to je moj posel,, …….glede na to, da sem še v fazi odvisnosti, sem prav užaljena, da se ne gre za ljubeč odnos do nas ,,tvojih,, otrok. Niti branje knjig o projekciji naših ponotranjenih identifikaciji in traumat , katere mi pa šopamo s terapeuti in mojstri in različnimi učitelji…..mi trenutno ne olajša. Tako, da grem si skopat mičkeno jamico v mojem peskovniku in bom mičkeno pojokcala …..in potem gremo dalje

    snowcat

    Lepo je če deliš
    #25715
    snowcat :)
    Participant

    Ceres wrote: Torej torej ravnovesje znotraj sebe – ja, od kje nam pa ideja, da je to naš cilj? Se mi zdi, da je bolj point v tem, da smo nekak v ravnovesju s celim stvarstvom. V gozdu je tud zlomljena veja, pa lepo rastoča veja… ampak suma sumarum je gozd je v ravnovesju.

    V enem je več ognja, v drugem zemlje, v nekomu vode…. smo kafa, vata ali pita, redkokdo, če kdo, vse troje čisto enakomerno. Če je v nekom več jina, težki k jangu…. in ja, je pač drama, zaplet… so what! Saj nevihta je tudi drama, in zaplet. Samo ko mine, zemlja ne dela še dodatne drame: fak ej, kakšna nesti nevihta je bila, je bilo grdo… ampak iz vode nekaj naredi. Človek ima samo to v navadi, da ustvarja dodatno dramo… pa tudi to ne bi bil problem, saj se v končni fazi vse uravnoteži, če ne bi bil stranski produkt te dodatne drame ravno trpljenje.

    Če bi bil cel point ravnovesje znotraj sebe…. ja kje je pa gibanje energij, razvoj? Se mi zdi, da je ravnovesje tudi to, da sprejmeš, da ga včasih ni, da sprejmeš, da si una suha veja v gozdu, da čeprav si veja, sploh vidiš ali čutiš gozd, da se pravzaprav veseliš drame, ko se mešajo energije in ne travmiraš, ko se vse umiri. No, tako nekak.

    Oj, C,
    ravnoveje ne razumem kot mirovanje ali prvotno stanje (nezlomljena vejca). Ravnovesje razumem kot protočnost. Protočnost pa kot pogoj, da vidiš resnico (lahko bi diskutirali na 100 straneh kaj je resnica, pa ne bomo). Če vidiš resnico in imaš energijo imaš SVOBODO IZBIRE, torej uporabe SVOBODNE VOLJE.
    snowcat

    Lepo je če deliš
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.