Reply To: Nova knjiga
Torej torej ravnovesje znotraj sebe – ja, od kje nam pa ideja, da je to naš cilj? Se mi zdi, da je bolj point v tem, da smo nekak v ravnovesju s celim stvarstvom. V gozdu je tud zlomljena veja, pa lepo rastoča veja… ampak suma sumarum je gozd je v ravnovesju.
V enem je več ognja, v drugem zemlje, v nekomu vode…. smo kafa, vata ali pita, redkokdo, če kdo, vse troje čisto enakomerno. Če je v nekom več jina, težki k jangu…. in ja, je pač drama, zaplet… so what! Saj nevihta je tudi drama, in zaplet. Samo ko mine, zemlja ne dela še dodatne drame: fak ej, kakšna nesti nevihta je bila, je bilo grdo… ampak iz vode nekaj naredi. Človek ima samo to v navadi, da ustvarja dodatno dramo… pa tudi to ne bi bil problem, saj se v končni fazi vse uravnoteži, če ne bi bil stranski produkt te dodatne drame ravno trpljenje.
Če bi bil cel point ravnovesje znotraj sebe…. ja kje je pa gibanje energij, razvoj? Se mi zdi, da je ravnovesje tudi to, da sprejmeš, da ga včasih ni, da sprejmeš, da si una suha veja v gozdu, da čeprav si veja, sploh vidiš ali čutiš gozd, da se pravzaprav veseliš drame, ko se mešajo energije in ne travmiraš, ko se vse umiri. No, tako nekak.
