Nova Doba

[glas]

Za časa fizičnega življenja ponavadi veljajo neki zakoni, in takrat ti je “vse jasno”.. ko pa je življenja konec, pa naenkrat nič od tega ne velja več in si lahko tudi popolnoma izgubljen in se zopet iščeš! To pa je tudi to, kar se dogaja dandanes na globalni ravni! Saj tudi Zemlja je živo bitje in zamenja realnosti in sfere bivanja, saj spreminja frekvenco in se razvija.. Zato pa je za nas prebivalce, v tem unikatnem trenutku bivanja na Zemlji, ko je za nas staro “čez noč” umrlo, novo, ki pa bo še nastalo, pa se iz naše perspektive še išče in ustvarja.. ker so cikli Zemlje nepredstavljivo daljši kot cikli človeškega bitja, zato mi sedaj izkušamo, kot da smo v obdobju “vmes”.. ko je stari svet umrl, novega pa ni od nikoder.. In ne da se iti nazaj (v staro), niti takoj naprej (v nekaj novega). Smo pač v obdobju v katerem smo. V prostoru kjer nič ni definirano in se na nič ne da nasloniti.. iz totalnega razkroja starega in odsotnosti novega, sami sebe pravkar na novo odkrivamo in se definiramo! Kaj sploh v resnici smo in kaj bi želeli biti od sedaj naprej.. kot oseba in kot družba! In ne, ne da se nobenega posameznika rešiti iz tega “izgubljenega” stanja, tudi če tega ne more sprejeti in prenesti, se ga ne da izzvzeti iz tega. Trenutno obstaja le ta proces soočanja in vsak doživlja stare vsebine, ki prihajajo ven in tudi odhajajo, hkrati pa nekateri že ujemajo nove vsebine/vrednote in jih sidrajo kot svoje in tako ustvarajo novo realnost. Kdor tega procesa ne izvede celostno od pete do glave, ta bo mučen z vsebinami, ki se jim želi izogniti.. sledi mu namreč vpogled v vse svoje vsebine, nato pa tudi pot v popolni nič (izven vseh vsebin) in šele nato izgradnja novih vrednosti in lastnih realnih vrednosti.. družba, ki jo gledaš pred sabo le kolektivno odraža trenutne vmesne faze tega opisanega procesa.. tudi sam tu in tam pošpegam, kje se trenutno globalno nahaja(mo) na katerem koraku tega procesa.. in ta vpogled ne rabi zmotiti moje poti, ki je mogoče kje drugje (kljub temu da sem del vsega tega).. tako da poskušaj tudi ti korakati na tej svoji poti na način, da te ne zmoti ta kolektivna zgodba, ki ni nujno vedno usklajena s tvojo osebno in ji ne dovoli, da te iztirja iz svoje poti preobrazbe.. če ostajaš na SVOJI POTI, tako delaš najbolje zase in za celotno družbo.

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Potočnik]

Kako to veš, da si, ko je konec fizičnega življenja, da ti takrat več nič ni jasno, oziroma si zgubljen.

Za tako trditev moraš imet neko izkušnjo.

Lepo je če deliš

[glas]

Potočnik je napisal/a:

Kako to veš, da si, ko je konec fizičnega življenja, da ti takrat več nič ni jasno, oziroma si zgubljen. Za tako trditev moraš imet neko izkušnjo.

Nisem želel tega tipa strahov razpihovati, saj kar sem zgoraj govoril je čisto druga tematika..   Ampak če si že izpostavil na ta promil prisotnega (izmed vse ostale celote), lahko pač povem, da ni nujno sploh, da se počutiš izgubljen, lahko si tudi zelo hitro “najden”, kar pa seveda ni nujno najboljša varianta zate, saj najdejo te vedno bitja, ki ustrežejo tvoji potrebi, če se ne želiš soočiti se z osnovnimi občutki izgubljenosti..  Ker do lastnega neskončnega vira prideš le če grez skozi popolno razblinjenje, popolno nič (ateistična smrt), šele za tem si lahko vse..   Je pa skoraj nemogoče iti skozi proces smrti in biti neizgubljen, če neozaveščeno odživiš svoje življenje, nato pa naenkrat pristaneš v realnosti, ki ti je popolnoma tuja..   to ne velja samo za nedhovne ljudi, lahko da je “duhovnih” še več v zmoti kot “neduhovnih”..  Če zaupaš, da se boš znašel, ne bo zato nihče drug rabil poskrbeti zate in te popeljati vnadomestno realnost in te pomiriti..

Mogoče se zdaj sprašuješ: “Pa kaj ta sploh govori? Saj po smrti je itak vse jasno!”  In ja prav bereš in res vse to mislim in govorim, da tudi po smrti ni vse instantno kristalno jasno, da je še vedno na tebi vse ali boš ostal v samem Sebi ali ne..  Veliko je matric, lahko pristaneš na različnih ravneh astrala, v raznoraznih matricah, ki odgovarjajo stanju bivanja, ki je skoraj isto temu v katerem si bival za časa 3D bivanja..   imaš tudi mnogo umetno ustvarjenih matric raznih nadbitij, ki te lahko pospremijo v lažno svetlobo in te takoj pomirijo, samo da se ti ne bi počutil izgubljen..  Skoraj podobno kot je to tukaj..

Ja moje izkušnje me pa na dnevni bazi vodijo tja in nazaj.. Vseeno pa sem se naučil, da med temi prehodi obdržim svoje telo, saj sem prišel govorit o temu in ker je to del mojega življenskega namena, ne bi bil smisel, da zapustim fizično telo trajno..   Torej ker lahko prehajam čez to magično mejo (včasih bolj, včasim manj lahkotno),  lahko za tem tudi govorim o izkušnji..,   dobro predvesem pa uporabljam te zadeve ali vedenja, da jih uporabljam predvsem za druge bolj pomembne informacije, ki jih kdaj predajam..  Saj kaj se dogaja po smrti ni nujno da veliko ljudi zanima, niti teh informacij ne znajo uporabiti tukaj za dobro in v koristnost življenja na Zemlji..

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

1 uporabnik se je zahvalil avtorju.

[Potočnik]

Moram rečt, da težko sledim tvoje pisanje, slabo ga razumem. Pa običajno nimam težav z razumevanjem tekstov običajne težavnostne stopnje.
Če sem te vsaj približno prav razumel, ti prehajaš skozi različna stanja tu in onostranstva.
Prihajaš v, recimo moje tu stanje, da mi sporočaš neke reči.
Če je tako, bi bilo koristno, da mi to sporočiš v meni razumljivem nivoju. Drugače stvar ne funkcionira.
Ali pa tvoja sporočila niso namenjena ljudem mojega nivoja?

Lepo je če deliš

[glas]

Potočnik je napisal/a:

Moram rečt, da težko sledim tvoje pisanje, slabo ga razumem. Pa običajno nimam težav z razumevanjem tekstov običajne težavnostne stopnje. Če sem te vsaj približno prav razumel, ti prehajaš skozi različna stanja tu in onostranstva. Prihajaš v, recimo moje tu stanje, da mi sporočaš neke reči. Če je tako, bi bilo koristno, da mi to sporočiš v meni razumljivem nivoju. Drugače stvar ne funkcionira. Ali pa tvoja sporočila niso namenjena ljudem mojega nivoja?

Sporočila so namenjena vsem ki jih zanimajo ali jih kakorkoli pritegnejo..  Ni pa vse za vsakogar..  Pa ni treba vse gledati izključno iz nivojev, lahko tudi čisto praktično, saj ne rabi vsak ravno vsega, tako kot tudi vsi doktorji specialisti, ki obstajajo in vsak od njih ima tudi svoj čisto zapleten strokovni jezik, jih mogoče večina nas sploh ne razumemo kaj bi oni lahko povedali, niti nam verjetno nikdar ne bo treba..

Tudi ko boš sam kako sporočilo rabil, te bo to sporočila tako ali tako našlo in ne rabiš predčasno skrbeti da kaj zamujaš..  Niti za to ne boš nujno potrebno rabil nekoga, ki ve več od tebe..  čeprav se nekako naravno v taki situaciji vseeno vedno obrnemo na koga ki bi “lahko vedel”.

Glede razumevanja pa je delno predpogoj tudi v nekem ozadju ali znanji, saj včasih sam uporabljam tudi izraze, ki so res čisto specifični, mogoče tudi govorim, kot da mi je samoumevno, da vsi vedo vse, kar vem tudi sam..  Je pa res tudi to, da če ti je nekaj zelo tuje in bi ti vseeno rad razumel “to tuje”, je potem ponavadno potrebno tudi štelanje tebe na vibro napisanega..  ali tudi na vibro mene (v tem primeru).  Toraj ko bereš tekst, da ga poskušaš brati v vibri kot je bilo pisano..  Delno se sporočilo prenaša tudi vibracijsko in ne le preko napisanega..  še toliko bolj, ko je sporočilo že v osnovi pisano večplastno..

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

1 uporabnik se je zahvalil avtorju.

[snowcat :)]

Rečejo, da vsa ta tehnologija je nenaravna in da ni ok da človek pije antibiotike in ima operacijo srca, ….. saj to ni naravno       . Tudi rečejo, da se vse odvija hitreje.   se srašujem – zakaj   ……… recimo nesreča. Ne dosti časa nazaj bi človek pri poškodbe hrbtenice zelo kmalu umrl in to v velikih mukah. Danes preživi, zlepijo ga skupaj, usedejo na voziček, kjer niti lastne riti ne čuti in beži naprej, saj si živ, ne da ? Očitno pot ni o tem ali si ali nisi živ, ampak kaj delaš/doživljaš. Človek ostane ujet v disfunkcionalnem telesu in se mora soočat lih tako s tistim, pred čimer je pač bežal ali se igral hide/seek game. Takih zgodb pa ni 1 ali 2, ampak fuuuuuuuuuuullllll – wau kaj pa to dela na kolektivni ravni     

Lepo je če deliš

[glas]

Čez dan pravijo da smo budni, ponoči pa da spimo. Ampak če se je kdorkoli poglabljal tudi v spanje in sanjanje, je ugotovil da se tudi ves ta čas mi nekje nahajamo, da nekaj počnemo, le realnost tam deluje po malo drugačnih pravilih kot tukaj.

Če se pa zelo veliko ukvarjaš s sanjami, pa slej ko prej prestopiš mejo, ko se tudi v sanjah zaveš, da ti zdaj sanjaš, uradni izraz za ta fenomen je lucidno sanjanje. Ko dosežeš to lahko v sanjah počneš tudi raznorazne vragolije, še predvsem te, ki se jih tukaj na tej strani, v tem bolj gostem telesu ne upaš početi, saj bi si lahko poškodoval ali celo uničil svoje telo. Zato ko sanjaš lucidno si lahko dovoliš, da se srečaš s kakimi groznimi stvarmi in ker veš, da so to le sanje se prepustiš, da vidiš kaj bo. Ko si predočen pred nesrečo se ne obremenjuješ več, saj veš, da sanjaš in da se ti nič ne more zgoditi.. Tudi ko stojiš pred prepadom, se tukaj lahko brez neke teže odločiš, kaj bi rad naredil sedaj.. in si lahko dovoliš tudi, da padeš v prepad, da izkusiš kako je to ko padaš..  nato lahko scenarij med padanjem modificiraš, da ta prepad naenkrat nima sploh dna..  zanimiva izkušnja..  lahko se tudi naučiš leteti..  Kot izkušen lucidni sanjalec začneš namreč sodelovati in soupravljati z dogajanjem in konstruktom sanj. Recimo ko se vožiš po vijugasti gozdni cesti, si naenkrat lahko prehiter in zaveš se da te bo odneslo preko in v prepad, ker veš da sanjaš, dovoliš da greš preko, nato pa le z namero zdrsiš po zraku, tako da z avtom preskočiš dolino in hribe, ter spet pristaneš na tej isti cesti, na drugi strani doline in voziš naprej.. In še mnogo poljubnih scenarijev.. Če pa recimo svojo namero preveč trdno usmeriš in si scenarij sanj popolnoma podrediti svoji želji, pa se sanje enostavno zdrobijo in celoten konstrukt sanjskega sveta se uniči/zdrobi in se enostavno zbudiš.

 

 

So pa razna ljudstva, ki pa govorijo da je ravno budni svet nerealen “sanjski” svet in ravno temu času med sanjanjem pravijo “realen” svet.. Katero je bolj realno in katero manj, prepuščam vsakemu da se sam pri sebi odloči. Sam pa dojemam oba svetova enako, le konstrukt matrice je zasnovan drugače in zato so izkušnje tako tukaj kot tam unikatne in neponovljive, zato sta oba svetova dar.

Zako pa se lahko “lucidno” ozaveščate tudi tukaj v budnem stanju in lahko se sredi te budne zgodbe naenkrat zaveste, da vbistvu “sanjate budne sanje”, sanje o življenju, sanje o človeškem bitju in bitjih, ki živi/živijo na planetu, osončju, v vesolju..  In te razsežnosti zavedanja lahko gredo zelo široko v duhovne sfere..  V večje širine pa gre zavedanje, več določenih sposobnosti upravljanja z realnostjo lahko dobite in jih dobivate še več.  Nekdo lahko privabi v svoje življenje nek dogodek samo tako, da usmeri namero in ne rabi več veliko drugih fizičnih delovanj in akcije/sile.

Čeprav se še vedno preveliko ljudi prepušča čudoviti pozabi ali popolni posrkanosti v ta svet matrice in neozaveščenosti. Se pa kak zagnan duhovni iskalec, lahko poglablja v “budne sanje” tudi preveč na silo.  In tudi v tem budnem stanju bi tako prisilno lucindno upravljanje lahko privedlo do tega, da matrico realnosti zdrobite in jo razblinete.  Takrat bi ves obstoj ki ga poznate prenehal obstajati, saj bi se v trenutku razblinil in izginil..  Zato je dobro da se tudi to počne z občutkom in z dopuščanjem, da gredo vse te budne sanje še vedno naprej in da se naše popolno ozaveščenje zgodi usmerjeno in na način da ob temu še vseeno ostanemo v telesu, da ostajamo znotraj te materialne matrice in da se naše telo ob temu procesu ne uniči.

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki