Komentarji navezani na temo praznina

[Anonimnež]

To o praznini mi postaja čedalje manj jasno…vsi nekaj govorite o praznini…več nivojev praznine…bla bla bla…kaj zdaj to pomeni? A je to kao praznina v aktivni alfi, pasivni alfi, aktivni theti, pasivni theti…???

Prečekiral kaj budisti pravijo o praznini…čist nekaj x…prečekiral Slavinskega, ki uporablja tudi podobne izraze…Skratka vprašal bom tist kar sem v šoli in seveda z odgovorom nisem bil zadovoljen…A se v praznini deluje iz srca oz. srčne čakre?

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Brezo wrote:

To o praznini mi postaja čedalje manj jasno…vsi nekaj govorite o praznini…več nivojev praznine…bla bla bla…kaj zdaj to pomeni? A je to kao praznina v aktivni alfi, pasivni alfi, aktivni theti, pasivni theti…???

Prečekiral kaj budisti pravijo o praznini…čist nekaj x…prečekiral Slavinskega, ki uporablja tudi podobne izraze…Skratka vprašal bom tist kar sem v šoli in seveda z odgovorom nisem bil zadovoljen…A se v praznini deluje iz srca oz. srčne čakre?

1. Glede na to, da tam nekje v eni drugi temi enačiš ego z dušo, se ne čudim, da ti praznina ni jasna, kajti jaz sem vam stvari predstavil povsem drugače: Med tvojo bitjo (lahko ji rečemo duša) in izkušnjo je ego s svojimi filtri. Na osnovi prepričanj ega, njegovih strahov … vrednotiš izkušnjo. Povedal pa sem vam tudi, kako obstaja ego na ravni nevronov – možganske celice (nevroni) se povezujejo v t.i. nevronske mreže. Lahko rečemo, da je na vsakem križišču te nevronske mreže vsajeno eno prepričanje, en strah, en dvom, nekaj, v kar verjamemo … Ko v naših možganih prevladuje beta frekvenčna raven, je ego trden oziroma so aktivirani vsi filtri, skozi katere vrednotimo izkušnjo. Kadar se spontano ali namerno pomaknemo v stanja, v katerih v možganih prevladuje recimo alfa raven možganskega valovanja, začnejo nevronske mreže in s tem naši filtri, skozi katere vidimo realnost razpadati. Ko se pomikamo proti podzavesti zavestno, se paralelno vklopi še gama raven možganskega valovanja. To občutimo kot notranjo prisotnost, kot notranjega opazovalca. Globje greš zavestno proti podzavesti, v globlji praznini si in več nevronskih mrež razpade.
Da pa lahko v materialnem svetu normalno funkcioniraš, si ne moreš privoščiti popolnega razpada nevronske mreže in bivanja v popolni praznini, saj je materialni svet pravil, ki jih moraš poznati, če želiš biti v njem uspešen. Svetlobna alfa je recimo stanje, ko si v relativni praznini, a imaš hkrati nevronsko mrežo še toliko zano, da lahko v materialnem optimalno deluješ.
O pasivni alfi govorimo, kadar ni aktiviranega notranjega zavedanja (gama raven), Vanjo lahko zapadeš spontano, ko si recimo potrt. Tudi v tem primeru del nevronske mreže razpade, vendar ti »visiš« na prepričanju/emociji, ki te je spravila v potrtost in in to informacijo »neseš« globlje v podzavest. Pasivna alfa lahko deluje izjemno destruktivno.
2. Če me sprašuješ, če v praznini deluješ na čustveni ravni, je načeloma odgovor ne. Vsaj jaz si pod »delovanjem iz srca« predstavljam čustveno raven. Ampak obstajajo vmesne stopnje praznine, pri katerih bi lahko rekli, da delujemo iz srca. Obstajajo namreč tehnike, pri katerih moraš za želeno spremembo aktivirati čustveno energijo (primer takšne tehnike na zadnjem predavanju je bil remote influencing). Če hočeš biti pri uporabi takšne tehnike uspešen, moraš biti v aktivni alfi, torej v stanju blage praznine. Če znaš praznino poglobiti, za »povzročitev spremembe« ne rabiš čustvene energije (primer equilibrium z namero). Pri njem gre za to, da namero »neseš« čim globlje proti podzavesti. Takšne metode delovanja iz globlje praznine so nedvomno učinkovitejše kot tise, pri katerih za spremembo potrebujemo aktivacijo čustvene energije.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[zlati rez]

Tadej, jest imam pa vprašanje, se pravi, globje, ko gre človek zavestno proti podzavesti, več nevronskih mrež razpade, kar je dober, torej, ne sme si pa človek privoščiti popolnega razpada, ker drugače, bi pozabil na pravila, ki delujejo v materialnem svetu, a pol, če nevronske mreža popolnoma razpade, človek izgubi spomin, al kaj in pozabi na pravila in pač ne more bit uspešen al kaj ????????…. sej, če je prej poznal pravila, jih po razpadu teeh nevronskih mrež tud al kaj……..

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

zlati rez wrote: Tadej, jest imam pa vprašanje, se pravi, globje, ko gre človek zavestno proti podzavesti, več nevronskih mrež razpade, kar je dober, torej, ne sme si pa človek privoščiti popolnega razpada, ker drugače, bi pozabil na pravila, ki delujejo v materialnem svetu, a pol, če nevronske mreža popolnoma razpade, človek izgubi spomin, al kaj in pozabi na pravila in pač ne more bit uspešen al kaj ????????…. sej, če je prej poznal pravila, jih po razpadu teeh nevronskih mrež tud al kaj……..

Lahko greš tako globoko, da »samo si«. Ko »samo si«, se počutiš odlično in ti dol visi za kakršenkoli problem iz materialnega sveta. Ampak ti problemi dejansko obstajajo, in če hočeš v materialnem okolju uspešno funkcionirati in biti srečna, moraš poznati pravila tega okolja. Zato sem že večkrat napisal, da v praksi ne moremo govoriti o odstranitvi ega (popoln razpad nevronskih mrež), ampak o njegovem zavestnem preoblikovanju. Da si tega sposoben, moraš imeti tako znanje iz kategorija pogojenega uma, kot tudi stik s svojo resnično bitjo, do katerega imaš dostop iz praznine.
Kako je to videti v praksi:
Kadar delamo stvari reaktivno, iz navade, pravimo, da smo pod vplivom nizkovibracijskih polj oziroma konceptov nevronskih mrež, ki tvorijo našo osebnost. V skladu z njimi imamo mentalne in čustvene navade, pa tudi modele naših aktivnosti. Te navade so koncept naše podzavesti in v lajf nam prikličejo realnost, s katero zaresonirajo. Folk torej vse dela na isti način in tako ni razloga, da bi se v njihovem lajfu kaj spremenilo. Butast je spraševat astrologa, kdaj se bo. – Šele takrat, ko boš kaj začela delati drugače. Ampak kako to storiti?
Če hočeš zaresonirati z drugimi polji realnosti (izhajamo namreč iz tega, da vsa polja možnih realnosti že obstajajo, kar trdi tudi kvantna fizika), moraš spremeniti mentalne, čustvene in akcijske vzorce. Si kaj brala proces, opisan v tejle temi? Kaj se v njem dogaja? Praznina je v njem orodje, s katerim ozavestiš mehanizme svojih podzavestnih vzorcev. Glede na to, da se vesolje odziva na naša podzavestna prepričanja, jih moramo torej ozavestiti in jim odvzeti energijo, jih očistiti naboja (sesuti nevronske mreže, ki se nanašajo na predmetna prepričanja). Če poznaš vpliv identifikacij, vezanosti na rezultate delovanja … na kvaliteto tvojih izkušenj, boš verjetno odvzela energijo tudi tem konceptom. Ampak obstajajo pa koncepti, ki nam omogočajo, da živimo v nekem relativnem sožitju, da funkcioniramo kot civilizacija … Teh pač ne boš šla sesipat. Z njimi pač moraš ohraniti komunikacijo, vendar imaš spet dve možnosti – ali dovoliš, da te ti koncepti furajo, ali pa z njimi vzdržuješ stik prek praznega prostora.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[tadej pretner]

Brezo wrote:

Prečekiral kaj budisti pravijo o praznini…čist nekaj x…prečekiral Slavinskega, ki uporablja tudi podobne izraze…

Še tole – morda koncepti (npr. budizem), nastali v obdobju, ko je človek živel v precej večji povezavi z naravo in z vesoljem, niso najprimernejši za osebno rast sodobnega človeka, pa čeprav vsebujejo cel kup “večnih resnic”. Pojem osebne rasti je v stalnem razvoju, zato tudi nekateri pristopi in tehnike, ki so bili aktualni pred recimo 20 leti, danes nimajo več prave moči. Pristop, ki vam ga predavam v šoli, je zelo mlad in pravzaprav prilagojen našemu življenju. Vendar pa v osebno rast ne more vtisniti pečata nove dimenzije, če mu a-priori ne zaupaš. In zaenkrat smo s predavanji še v tako zgodnji fazi, da je nesmiselno iskati primerjave z drugimi koncepti – ko pa boš dobil to znanje v celotnem obsegu, boš sorodne točke z njimi zagotovo našel.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[zlati rez]

Aha, popoln razpad nevronskih mrež povzroči popoln razpad ega, super, se pravi, po tvoji razlagi, ko razpadejo vse te nevronske mreže, nimaš več znanja kako deluje pogojeni um ……al kaj…..hmmmmm ??????

Seveda, se strinjam da obstajajo koncepti, ki nam omogočajo, da živimo v nekem relativnem sožitju, da funkcioniramo, kot civilizacija, sej, če imaš popoln razpad nevronskih mrež, se pravi popoln razpad ega, po tvoji razlagi, to pač po tvoje pomeni, da potem človek ni več sposoben živet v okviru teh konceptov, niti ne more funkcionirati, niti ne more bit srečen…….hmmmmm……se pravi, da je potem koncept globine , da “samo si “, počutiš se odlično in ti dol visi, počutiš se pa odlično…….hmmmm……mal čuden cilj……

Jest zgleda, da čist preveč preprosto mislim, ampak, hja, procesi gor al pa dol, nevronske mreže podret do zadnje al pa ne…..jest še zmeri mislim,pravzaprav skozi svoje izkušnje vem, da naša notranja občutja in misli določajo našo zunanjo realnost, pol pa, ali vem kaj od nevtronov ali pa ne, in res je, se strinjam, da se vesolje odziva na naša podzavestna prepričanja, sej za to se gre pri vsej zadevi, se mi zdi in sem zdele čist prepričana, da vesolje ne misli, da mi ne moremo živeti v materialnem svetu brezpogojno, kar pa pomeni sesuti vse nevronske mreže…….se pravi iz stanja, ko samo si in, ko ti vse dol visi in istočasno ti nč ne visi in sooustvarjaš skupaj z vesoljem, rešuješ probleme, si srečen….. in se mi zdi, da prou nč ne pozabiš na sožitje in na civilizacijo, pač po domače rečeno, daš svoj popolnoma razpadli ego v služenje človeštvu, skozi svojo individualnost…..to pa meni ne pomeni, da ne poznaš več pravil, pravzaprou šele takrat prevzameš odgovornost za svoje življenje, brezpogojno…… …..no, ja to je itak moje mnenje…..Tadej, hvala za razlago

Lepo je če deliš

[klemen11]

tadej pretner wrote:

klemen11 je napisal/a:

Prečekiral kaj budisti pravijo o praznini…čist nekaj x…prečekiral Slavinskega, ki uporablja tudi podobne izraze…

Še tole – morda koncepti (npr. budizem), nastali v obdobju, ko je človek živel v precej večji povezavi z naravo in z vesoljem, niso najprimernejši za osebno rast sodobnega človeka, pa čeprav vsebujejo cel kup “večnih resnic”. Pojem osebne rasti je v stalnem razvoju, zato tudi nekateri pristopi in tehnike, ki so bili aktualni pred recimo 20 leti, danes nimajo več prave moči. Pristop, ki vam ga predavam v šoli, je zelo mlad in pravzaprav prilagojen našemu življenju. Vendar pa v osebno rast ne more vtisniti pečata nove dimenzije, če mu a-priori ne zaupaš. In zaenkrat smo s predavanji še v tako zgodnji fazi, da je nesmiselno iskati primerjave z drugimi koncepti – ko pa boš dobil to znanje v celotnem obsegu, boš sorodne točke z njimi zagotovo našel.

Za kakšno vrsto praznine pa gre pri tehniki Sunjata?

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki