Jeza
- This topic has 47 odgovorov, 10 glasov, and was last updated 14 years nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
15. 12. 2010 ob 16:32 #7561strelkaParticipant
Moje mnenje je , da je pač jeza normalen pojav , kakor tudi smeh , žalost …in vse kar zraven paše …
tko da . ne vem kakšnega razumevanja življenja, da se jeza ne bi pojavaljala mi je brezveze …
Moje mnenje …
Ljudje smo različnega temperamenta .. in različno reagiramo …15. 12. 2010 ob 16:45 #7564IrenaČlanstrelka wrote: Moje mnenje je , da je pač jeza normalen pojav , kakor tudi smeh , žalost …in vse kar zraven paše …
tko da . ne vem kakšnega razumevanja življenja, da se jeza ne bi pojavaljala mi je brezveze …
Moje mnenje …
Ljudje smo različnega temperamenta .. in različno reagiramo …Jeza je normalen pojav – a kot vsi pojavi ima svoj “bumerang”Nekdo nekaj stori (ali ne stori) proti tvoji volji, želji, pričakovanju, itd…. in se razjeziš. Ok. V energijskem smislu on samo ni špilal po tvoji klaviaturi, ti pa si ga z vsem arsenalom napadla. Kdo je bolj razburkal morje?Ja – saj lahko vprašaš – zakaj pa bi sploh moralo biti ves čas mirno???? …. morda zato, da silni valovi nekje na obali ne razturijo kot kak cunami življenja tam živečih ljudi…. morda je med njimi tvoj (potem nesojeni) bodočiVzemi za hec15. 12. 2010 ob 17:39 #7566strelkaParticipantHm po tvoji logiki jaz …ampak lahko je obratno …da je on napadel mene …
Potem po mojem klavirju ..al pa jaz nisem po njegovem …
tko da tukaj se lahko balina kakor se hoče…
Nismo vedno za vse sami vzrok.jp vse se vrača vse se plača …Pa veš da so že misli lahko bumerang…al pa napad.
To sam tko, da nekaj vprašam, ker dogovor mi je znan.
strelka2010-12-15 17:45:31
15. 12. 2010 ob 18:32 #7568strelkaParticipantIrena wrote: Strelka, ne streljaj .
IrenaUf …sem pač strelec ..strelam ..imamo karte na mizah …nič ne glumimo …tko no …pa še odkriti smo…
z razliko škorpijonov ..ki se gredo itak nonstop eno podtalne igrice….globoke špikajoče …, če jim kaj ni prav ….
pa ok …vzemi za hec …bumerang pač…Irena wrote:
Ja – saj lahko vprašaš – zakaj pa bi sploh moralo biti ves čas mirno???? ….
morda zato, da silni valovi nekje na obali ne razturijo kot kak cunami
življenja tam živečih ljudi…. morda je med njimi tvoj (potem nesojeni)
bodočiSi lahko bolj jasna, pomeni ne razumem te …kaj tukaj pišeš…ker šele potem mi bo jasno čemu naj se smejem …pač hec.
strelka2010-12-15 18:51:51
15. 12. 2010 ob 18:39 #7569strelkaParticipantNo tole je tudi fajn … kako ukrotiti jezo.
* Relaksacija
Enostavni načini sproščanja kot na primer globoko dihanje ali vizualizacija lahko pomagajo pri zmanjšanju občutkov jeze. Relaksacijskih tehnik je cel kup, poleg tega pa se jih lahko enostavno naučite s pomočjo priročnikov ali tečajev. Najbolje je, če tehnike vadite dnevno. Le tako se jih lahko v napetih situacijah naučite uporabljati avtomatično.
* Kognitivno rekonstruiranje
To enostavno pomeni spremeniti način mišljenja. Jezni ljudje stremijo k temu, da se izražajo na način, ki odseva njihove misli (preklinjajo, so sovražni …). Ko ste jezni, lahko vaše mišljenje postane pretirano in preveč dramatično. Poskusite nadomestiti te misli z bolj racionalnimi. Namesto da sebi govorite “kako je grozno, katastrofa, vse je uničeno” si recite “je neprijetno in razumljivo, da sem zaradi tega vznemirjen/a, toda ni konec sveta in to, da postanem jezen/a, ne bo ničesar izboljšalo”. Ko govorite o sebi ali drugih, bodite pozorni na uporabo besed “vedno” in “nikoli” (npr. »ta preklet tiskalnik nikoli ne dela« ali »vedno pozabiš, kar ti naročim«). Uporaba tovrstnih besed ni samo netočna, temveč vodi tudi k temu, da se vam vaša jeza zdi pravična in rešitev problema ne obstaja. Poskusite v misli priklicati dejstvo, da jeza ne bo ničesar popravila, še manj pa bo pripomogla k boljšemu počutju (kvečjemu slabšemu).
Jeza tudi takrat, ko je utemeljena, hitro postane iracionalna, zato poskušajte uporabljati čisto logiko. Vsi ljudje si želimo, da so naše želje upoštevane in da se stvari vedno dogajajo tako, kot si sami želimo. Ko se to ne zgodi, smo prizadeti in razočarani. Jezni ljudje pa si ne le želijo, temveč določene stvari zahtevajo. Ko njihove zahteve niso izpolnjene, se njihovo razočaranje spremeni v jezo. Pri ljudeh, ki se pogosto razjezijo, je pomemben del njihovega kognitivnega prekonstruiranja zavedanje njihovega obnašanja in preusmerjanje njihovih zahtev v želje. Z drugimi besedami, bolj zdravo je reči “želim si” ali “rad bi” kot “zahtevam” ali “moram imeti”. Ko tega, kar si želite, ne boste dobili, boste doživeli normalne reakcije – frustracijo, razočaranje, žalost, a ne jeze.
* Reševanje problemov
Včasih našo jezo povzročijo resnični in neizbežni problemi. Kot smo že omenili, je jeza pogosto naraven in zdrav odziv na določene težave. Vsi poznamo neko kulturno pogojeno prepričanje, da ima vsaka težava tudi rešitev. Ko se zavemo, da temu ni vedno tako, se naša jeza še okrepi. V tem primeru je najbolje, da se ne osredotočite na iskanje rešitve, temveč raje na reševanje in soočanje s težavo. Dobro je, da naredite načrt in spremljate svoj napredek. Odločite se, da boste dali vse od sebe, vendar tudi sklenite, da se ne boste kaznovali, če rešitve ne bo takoj. Če se ji lahko približate z najboljšimi nameni in naredite največ kar lahko, da se s problemom konstruktivno soočite, bo manj verjetno, da boste izgubili potrpljenje in padli v način mišljenja vse-ali-nič, pa čeprav problem ne bo takoj rešljiv.
* Boljša komunikacija
Jezni ljudje stremijo k temu, da takoj skočijo k zaključkom in pogosto so nekateri izmed teh zaključkov popolnoma neresnični. Prva stvar, ki jo morate storiti, ko se znajdete v vroči razpravi, je, da se umirite in razmislite, preden se odzovete. Ne recite prve stvari, ki vam pade na pamet, temveč se poskušajte zadržati in razmislite o tem, kaj želite povedati. Istočasno pozorno poslušajte, kaj vam sogovornik pripoveduje. Vzemite čas, preden odgovorite. Poskušajte razvozlati, kaj se skriva pod jezo.
V partnerskem odnosu imate na primer radi določen del svobode in osebnega prostora, vaš partner pa si želi več povezanosti in bližine. Če se partner prične pritoževati nad vašimi aktivnostmi, mu ne vrnite milo za drago s tem, da mu rečete, da vam visi za vratom in da se počutite kot v zaporu. Naravno je, da se pričnemo obnašati defenzivno, ko nas nekdo kritizira, vendar ni potrebno, da se s to osebo borimo. Namesto tega je bolje poslušati, kaj se skriva za temi besedami. Sporočilo, ki vam ga ta oseba skuša predati, je pogosto skrito za kritiko. V zgornjem primeru vam oseba skuša sporočiti, da se počuti zapostavljeno in neljubljeno. Mogoče vam bo ta način vzel veliko časa, vendar ne dovolite, da bi vaša jeza nadzorovala diskusijo. Včasih zgolj kratek razmislek pred izrečenimi besedami loči neugodno situacijo od katastrofe.
* Uporaba humorja
Tudi enostaven humor lahko pomaga kljubovati jezi na številne načine. Lahko vam pomaga pogledati na stvari iz drugačne, bolj realne perspektive. Ko ste jezni in nameravate nekoga nasloviti z grdo besedo (npr. prasec), si poskušajte to besedo vizualizirati. Na primer predstavljajte si sodelavca, na katerega ste jezni, kot majhnega pujska, ki sedi za mizo, se oglaša na telefon in hodi na sestanke. Storite to vsakič, ko neko ime pride v vaše misli. To bo vašo jezo precej omililo. Humor je kot sredstvo zmanjševanje jeze zelo uporaben v različnih oblikah, vse oblike pa imajo skupno to, da sebe/drugega/situacije ne jemljete več tako resno. Jeza je sicer resno čustvo, vendar jo pogosto spremljajo ideje, ki so dejansko nerealne in če o njih razmislimo, celo smešne.
* Sprememba okolja
Včasih je zgolj naše okolje tisto, ki nam da vzrok za vznemirjenost in bes. Težave in odgovornosti se lahko zgrnejo na nas, vse skupaj deluje kot past, v katero smo padli, ljudje in stvari okoli nas pa to past oblikujejo. Privoščite si odmor. Zagotovite si nekaj časa zase v času, za katerega ste ugotovili, da je najbolj stresen. Primer je mama, ki uvede pravilo, da si prvih 15 minut po prihodu iz službe vzame zase. V tem času velja „pravilo“, da mame teh 15 minut nihče ne moti. Po tem sicer kratkem odmoru se mama spočije in nabere moči za nadaljevanje dneva, ne da bi jezo, ki je posledica službe, stresala na moža ali otroke.
Vir:http://www.ifeelpsychology.com/2009/05/kako-kontrolirati-jezo-preden-jeza-kontrolira-nas/
17. 12. 2010 ob 0:01 #7587tadej pretnerModeratorVesna wrote: Malo višje sem zasledila: “Vrlo važno, kaj pravi tale Šri Aurobindo.”
Meni pa ni vseeno, kaj pravi tale velikan duha.Mi je pa resnično vseeno, kdo hoče imeti vedno prav.Matr vola, do indijske filozofije pa dejansko nimam afinitete. Zdele je na HTV oddaja Na robu znanosti, tema vedska znanja, gost oddaje pa Pandit Dinesh Ghamdra Sati. Obupal sem po dobrih desetih minutah. Pa se ne spomnim, da se je že kdaj zgodilo, da oddaje Na robu znanosti ne bi gledal do konca.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.