Jeza
- This topic has 47 odgovorov, 10 glasov, and was last updated 14 years nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
13. 12. 2010 ob 14:27 #7517tadej pretnerModerator
Brezo wrote: Tadej ali si vprašal Marjana če imaš slučajno podzavestni vzorec “vedno imeti prav na forumu”…
Kot obični človeček pač predpostavljam da glih nisi jasnoviden, da bi videl ali pride najprtej misel ali čustvo, Marjan tudi ni…torej vprašaj Aleno ali Bebo…če pa noben od vas tega ni sposoben potem se je pa mal za zamislit nad tistim kar se poučuje v šoli…sem skoraj prepričan da bo Beba imela podobno mišljenje kot ga imam jaz…ampak glede na to da tudi Marjan in Alena poznajo mal kako deluje intuicija me prav zanima njihovo mnenje…sigurno ni v skladu s tem kar pričaš…Tadej drži se tistih vod v katerih znaš plavat…močno dvomim da danes obstajajo naprave s katerimi vidijo misli…merijo lahko samo odziv telesa na dražljaje…a ni poanta foruma da vsak predstavi svoje mnenje…zakaj nam torej tupiš svojo miselnost…Mene so učil atom je najmanjši delec snovi…danes pa pričajo o nekih kvarkih in ne vem kaj še vse…danes pričajo kao da so čustva hitrejša od misli, čez nekaj let bodo pa spet drugače trdil…sorry za moje pojme te eksperti niso na dost visokem nivoju, da bi vedeli kaj je res in kaj ne…zato so njihovi izsledki za moje pojme relativni…Stari, izrazil si svoje mnenje, jaz pa svojega. In kar se tiče tvoje “podpore”, torej tistega Srija, mi pač njegovo mnenje prav nič ne pomeni, zato ne vem, čemu tale cirkus. Jaz povsem “dopuščam”, da nekateri mislite drugače, očitno pa si z mnenjem tegale Srija ti tako zelo identificiran, da ga braniš na takle način.
13. 12. 2010 ob 15:02 #7518IrenaČlano, Brezo in Tadej – prav imata oba
Šri Aurobinda obožujem, a njegove informacije je treba gledat iz prave perspektive. On je bil eden tistih, ki je dobil duhovno podoro od zgoraj navzdol. Večina nas pa zvesto sledi involucijskemu-evolucijskemu toku : dol in od dol navzgor. In po “štengicah” fizis-emocije-um-zavest misel pač ne more prehiteti čustva.
Sicer jih pa lahk – ničesar brez ideje “ni”.Irena13. 12. 2010 ob 15:08 #7519tadej pretnerModeratorIrena wrote:
o, Brezo in Tadej – prav imata oba
Sicer jih pa lahk – ničesar brez ideje “ni”.IrenaNe štekam. Kako mava lahko oba prav, če govoriva o diametralno različni poti zaznave?
Kar pa se idej tiče – ideja je lahko tvoja le, če si v praznini, sicer gre za idejo polj realnosti.13. 12. 2010 ob 16:04 #7520micaČlanNormal
0
21false
false
falseMicrosoftInternetExplorer4
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}Poskušam to, kar je bilo v nadaljevanju napisanega uporabiti
na mojem konkretnem primeru. Razmišljam o tem, da bom o incidentu javno
spregovorila v celi skupini, v okviru katere je nastal ta zaplet in se je
posredno nanašal na vse. Na eni strani bo to opravičilo za moje jezljive
pripombe, po drugi strani pa bi rada na »normalen« način povedala vsem, kaj je
problem. Zdaj pa o procesiranju. Ko se približam, dotaknem čustva, ki me je
obšlo, ko sem zadnjič popenila, dobim občutek, kot da se mi izmika … kot da ne
morem zagrabit, obdržat, obvladat, podoživet in spustit. Zdaj se to sliši kot
da so to neki mentalni manevri, ampak ne. Gre za občutke. Menim, da razumem o
čem govoriš Tadej, ampak to nardit mi pa
ne uspe.13. 12. 2010 ob 16:15 #7521IrenaČlantadej pretner wrote:
Ne štekam. Kako mava lahko oba prav, če govoriva o diametralno različni poti zaznave?
Oba prav ::: Tadej in ne Brezo – temveč Sri Aurobinda … a ne, da gre za dve poti?Irena wrote:
Šri Aurobinda ….. od zgoraj navzdol.
Večina nas …od dol navzgor.Irena2010-12-13 16:17:39
13. 12. 2010 ob 16:19 #7522strelkaParticipantJeza …
Te nekaj zjezi v momentu..ko človek sploh še ni izrazil nič besednega . in tud nisi mogel »obračat« besede …torej kaj pol pač refleks instinkt???
Te pač nekaj zmoti …moteči faktor …zdaj zakaj …?Ali pa čist mirno poslušala oz brala potem, ko pa sem vklopila svoj um …pa začela predelovat kaj naj bi to pomenilo ..pa sem se zjezila…no me je zjezilo …
Glede žolčnih kamnov … to je vse povezano z jetri …jetra če ne delajo tako kot je treba ( seveda , če nismo alkoholiki) je jeza …ampak ti kamenčki bolj neizražena jeza …
To spet čist govorim iz mojih izkušenj …sem imela kamnolom v sebi…pač …in je bil potreben kirurški nož…
Zdaj zakaj jo zadržujemo v sebi …sem mal gruntala …mogoč zato ker je bilo nostop v glavo tupano , kaj se dereš kaj vpiješ bodo tiho- torej določen vzorec obnašanja …pa potem to pač pride v navado ..da je bolje zaradi ljubega miru pojest pač dol pa je mir …ampak ko se pa to nabira , pa nabira pa nekje ven udari ..lahko kot bolezen lahko pa pač izbruh takrat ko je najmanj potreben…
Lahko pa tud da se pač počutiš nemočnega …pač nimaš dosti samozavesti do nasprotnika se ti zdi premočen…pa pač pogoltneš ..izraziš pa drugje …tam kjer pač začutiš moč-al pa varnost da si lahko daš duška ( to so pa ponavadi tisti, ki so ti blizu) …nevede seveda podzavestno.Nikakor pa se ne morem strinjat ..da jeza da polet …
13. 12. 2010 ob 17:40 #7525tadej pretnerModeratormica wrote:
Poskušam to, kar je bilo v nadaljevanju napisanega uporabiti na mojem konkretnem primeru. Razmišljam o tem, da bom o incidentu javno spregovorila v celi skupini, v okviru katere je nastal ta zaplet in se je posredno nanašal na vse. Na eni strani bo to opravičilo za moje jezljive pripombe, po drugi strani pa bi rada na »normalen« način povedala vsem, kaj je problem.Če so bili vpleteni tudi drugi, je to prav gotovo najboljši način. Poskrbi le za primerno izvedbo – hladne glave, brez obtožb, morda tako, da še koga od prisotnih vpleteš (jih vprašaš za mnenje).
mica wrote:
Zdaj pa o procesiranju. Ko se približam, dotaknem čustva, ki me je obšlo, ko sem zadnjič popenila, dobim občutek, kot da se mi izmika … kot da ne morem zagrabit, obdržat, obvladat, podoživet in spustit. Zdaj se to sliši kot da so to neki mentalni manevri, ampak ne. Gre za občutke. Menim, da razumem o čem govoriš Tadej, ampak to nardit mi pa ne uspe.Če prav razumem, si ga skušala podoživeti in potem sprocesirati. Na ta način tehnika ne da najboljših rezultatov. Je boljše uporabiti eno izpeljanko iz Sedona metode, pri kateri ne delaš neposredno s problemom, ampak z obema poloma vseh prepričanj, ki se nanašajo na problem (če želiš o tem izvedeti kaj več, lahko odpreš ustrezno novo temo). Tale štos je najboljši, kadar ga uporabimo takrat, do destruktivnih občutkov pride. Lahko ti zagotovim, da ti čez čas preide v “avtomatiko” – če si dovolj budna, da opaziš, da se te loteva destruktivno razpoloženje, skorajda samodejno narediš vse potrebno, da vibro ustrezno sprocesiraš.
Tisto, da forsirano vlačiš na površje neke vzroke težav je sier ena od poti, ampak ne kakšna izmed tistih, ki bi meni dišale.Irena wrote:
Ne štekam. Kako mava lahko oba prav, če govoriva o diametralno različni poti zaznave?
Oba prav ::: Tadej in ne Brezo – temveč Sri Aurobinda … a ne, da gre za dve poti?Irena wrote:
Šri Aurobinda ….. od zgoraj navzdol.
Večina nas …od dol navzgor.Po mojem se pa tale Sri v resici sploh ni resno ukvarjal s tem vrstnim redom. Mislim, da izhaja iz učenj, ki govorijo o svetu idej, iz katerih potem pritegnemo določeno idejo in gledano na ta način je videti, da je “antena” mental.
Ampak sodobna spoznanja dajejo drugačno sliko. Namreč, da ima vsaka ideja ali morda polje realnosti, svojo vibro. Vibre pa oddajamo tudi sami na celični ravni (DNK) oziroma na vibracijski ravni eteričnega telesa. Tu gre za vibre naše podzavesti, naših najglobljih prepričanj in te so tista antena, ki pritegne programe, ki so s sprejemnikom (nami) v skladu. In potem je pot znana – telo, čustva, misel.Verjetno pa si naigovala na to, da je pot “od zgoraj navzdol” mogoča pri ljudeh, ki skorajda niso identificirani z ničemer. Glede tega menim, da je čustveno nepolarno obarvana le praznina – ti sicer lahko na pogojeno raven v veliki meri preneseš kvaliteto praznine, ampak na pogojeni ravni je vse polarno, zato je po mojem pot telo, čustva, um determinirana. Drugače je lahko verjetno le v primeru, ko se na pogojeni ravni namerno uglasiš z določenim področjem, iz katerega “želiš” informacijo in se s to namero potopiš v praznino. Prav mogoče, da v tem primeru kakšen preblisk pride direktno v mental. Ko pa govorimo o neki običajni poti dražljaja v naše polje zavesti, pa je ta pot znana: telo-čustva-menal. Pa tudi tu obstajajo odstopki. Kadar recimo želiš življenje nadzirati in ne zaupaš čustvenim reakcijam, lahko čustveni svet potlačiš, utišaš in si življenje narediš mentalno predvidljivo. Tu pa je v igri en kup zadržane čusvene energije, ki deluje v telesu razdialno.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.