Etika zdravilcev/naivnost klientov

[Irena]

Robert Zupančič wrote:
Je pa res, kar praviš: država na tem področju ne bo naredila veliko, saj nima interesa. Ta je zveden le na imenovalec davka od ustvarjenega dobička, dohodnine in DDV-ja, ostalo pa ni več pomembno, saj ni del državne regulative. Nič hudega, saj se med tem red na tem področju vzpostavlja sam, po mehanizmih, ki jih narekuje tržno gospodarstvo.

Interes države je!

Junija 2011 je bil objavljen dokument: NADGRADNJA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA DO LETA 2020 KORAK NAPREJ. Kaj se od takrat naprej dogaja v vezi z realizacijo načrtov, sicer ne vem, verjetno se je z menjavo ministrov vse skupaj (tudi tu) zataknilo. A ključni izzivi za dosego in sledenje osnovnim načelom nadgradnje zdravstvenega sistema so naslednji:

1. Preventiva in promocija zdravja

2. Vzdržnost sistema zdravstvenega varstva v okviru finančnih možnosti

3. Učinkovito upravljanje z javnimi sredstvi, ločitev javnega in zasebnega

O prvi točki tukaj teče razprava

Robert Zupančič wrote: .
Na vzhodu že od malih nog učijo svoje otroke mentalne higiene in duhovne izobrazbe, pri nas pa otroke že od osnovne šole vzgajamo v tekmovalnem duhu…

Mentalne higiene in duhovne izobrazbe se v naši kulturi ne uči – drži. Zato pa se večajo stroški zdravstva vse do sesutja sistema, če ne bo v to smer kaj narejeno. In preventiva in promocija zdravja je področje, ki ga je tudi naša država (preko EU in zapovedanega načrtovanja strategij v zdravstveni politiki) spoznala za odločilnega pri reševanju gordijskega vozla v zdravstvenem varstvu.

Robert Zupančič wrote:
Če bi bili ljudje bolj osveščeni in zavest višja, bi bilo bolezni dokazano precej manj, s tem pa tudi manj stroškov za zdravljenje bolezni, do katerih sploh ne bi prišlo, če bi bil to človekov življenjski projekt, ki bi ga udejanjal že od otroštva, za kar pa so odgovorni najprej starši, ki pa jih tudi njihovi starši niso učili nič o tem, kar pomeni, da je začaran krog hitro sklenjen.

In kje se naj začne ozaveščanje ljudi, da bo UČINEK VSESPLOŠNI? Kako doseči, da se bo v naši kulturi spremenil odnos do zdravja preko dviganja zavesti?

A smo res enotni v prepričanju, da država nima interesa? A smo res prepričani v to, da država ne more biti regulator na tem področju? A smo res tudi mi naivni in verjamemo, da bomo MIMO države uspeli spraviti mentalno higieno in duhovno izobrazbo v javno sfero in šolske klopi? Najsi bo v osnovnošolske za “narod” kot zdravstvenoizobraževalne za ” izvajalce zdravstvenih storitev” vseh vrst?

Robert Zupančič wrote: Iz tega vidika bi bilo neprimerno lažje sedeti za knjigami, pridobiti diplomo in se po liniji najmanjšega odpora infiltrirati v dobro strukturiran in (zaenkrat še) varen sistem uradne medicine ter živeti relativno brezskrbno življenje.

Problematika javnega in privatnega sektorja se pojavlja v vseh dejavnostih, ne le v zdravstvu. Nas močno “tepe” socialistična vzgoja (večinoma vzorci naših staršev), ki nosi s seboj “resnice” o eni in drugi strani, ki niso nujno Resnice. Zato, Robert, navedeno drži, če gledaš iz ptičje perspektive, a sam nadaljuješ:

Robert Zupančič wrote: Vendar pa vprašajte vsakega pravega alternativca, če bi zamenjal, in boste slišali odločen “NE!” Vzrok? Vse pove že dejstvo, da niti en alternativec še ni “prebegnil” na stran uradne medicine, obratno pa se čedalje pogosteje dogaja, da se zdravniki in drugo zdravniško osebje seznanja in celo aktivno ukvarja z katero vejo alternativne medicine, kar je seveda za pozdravit.

Mnogo posameznikov nas je z diplomo, ki se ukvarja z ZDRAVJEM – beri z ortodoksno IN alternativno medicino. In mnogo “prebežnikov ” je. Seveda je to za pozdravit.

In vendar – a bo uradna politika s svojim trenutnim stališčem dala “besedo alternativcu ad hoc ali alternativcu prebežniku”? Ju sploh posluša?

Sama ugotavljam, da ne prav dosti. Po tej poti lahko še doooooolgo opravljamo Sifizovo delo. Zahodna civilizacija “posluša” le znanstvenika, ki se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode. Karikiram – a tako je! Tega zvočnega zidu ne moremo prebiti LE od zunaj, treba ga je prebiti TUDI od znotraj navzven!

In seveda lahko prejšnjemu rebusu dodam še eno (povsem neumestno in nepotrebno ) zagonetko. Komu je “lažje”:

– varno zaposlenemu zdravstvenemu delavcu?

– ogroženemu alternativcu?

– raziskovalnemu znanstveniku pri dokazovanju alternative?

Morda bi se veljalo le vprašati, a je človek začutil svoje poslanstvo in ga z vsem “arzenolom”, ki ga premore, opravlja…

Lp, Irena

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

strelka wrote: Pa še nekaj …lahko še tako zdravo živiš …delaš ne vem kaj …nesreča
se zgodi ..rabiš pomoč.

In kako si bo tak
človek pomagal ..če nima naloženih sredstev …?

No zanima me kako si to predstavljate…prav v takih primerih?

Strelka, saj to govorim: ni problem plačevati zdravstveno zavarovanje ravno zaradi primerov, ki si jih izpostavila, zato pa ne vem zakaj se nekateri “usajajo” čez zaračunavanje alternativnih storitev. Kot nihče niti pomisli ne, da ne bi bil obvezno in dodatno zdravstveno zavarovan, bi bilo prav, da enako razmišlja tudi, ko potrebuje alternativne storitve in jih pač plača, kajne? Ne bodimo torej licemerni in ne iščimo iver v očesu svojega brata, bruna svojega pa ne opazimo… (Mt.7:1-4).

Lepo je če deliš

[mimoidoci]

Mislim, da je primerjava zavarovalniškega in samoplačniškega modela zagotavljanja storitev na nek način neprimerna, razen če si pripravljen našteti vse dobre in vse slabe strani obeh sistemov. Strinjam se, da je sistem javnega zdravstva pri nas precej špehast, saj se napaja iz bogatega korita (zavarovalnic) in nima samopotrebe skrbeti za svojo ‘fit postavo’ – nenehno izboljševati svoje storitve in hkrati zniževati cene le teh. Vendar je, z vsemi svojimi slabostmi, dostopen skoraj vsem državljanom. Seveda, dokler smo zdravi in občasno potrebujemo pomoč le pri lastnem uravnovešenju, se nam zdi neskončno potraten in drag, ko pa pridemo do točke, da je treba živeti s trajnimi ali kroničnimi okvarami, pa začnemo ceniti tudi njegove dobre lastnosti.

Po drugi strani je samoplačniški model bolj ‘fit’ in ‘orientiran k uporabniku’. Pa ne zaradi ljubezni do klientov, ampak zato, ker mora v prvi vrsti zagotoviti svojo eksistenco. To lahko zagotovi le z dovolj velikim številom zadovoljnih strank, saj nima zavarovalnice, ki bi mu dajala za plače in pokrivala fiksne stroške ne glede na obseg opravljenih storitev. Jaz si večine storitev, ki jih pri nas nudijo v samoplačniških ordinacijah klasične medicine, ne morem privoščiti. Tudi v primeru, če mi v celoti vrnejo kar sem letno vplačal v zdravstvene zavarovalnice. Da ne bo pomote – sem zdrav (no, zdrav v smislu, da (še) ne povzročam stroškov ZZZS in Vzajemni). Eno je iti k zobozdravniku in v celoti iz lastnega žepa plačati zalivko, nekaj povsem drugega (finančno gledano) pa sanirati npr. problem modrostnih zob, ki so se odločili priti na plan z ‘rahlo’ zamudo.

Skratka, odločitev družbe je v kakšni meri bodo tudi zahtevnejši in dražji posegi dostopni državljanom, ki si jih sicer v nobenem primeru ne bi mogli privoščiti, in kakšno ceno ‘izgub’ smo pripravljeni tolerirati pri takem javnem sistemu.

Kar se alternativne medicine tiče, pa po moje ni bistveno drugače. Če želi zdravilec spodobno živeti le od lastnega dela in si zagotoviti osebnostno rast in razvoj, si mora zagotoviti sredstva. Ali zaračunava svoje storitve, svoj čas, ali pač dela zastonj in hkrati prodaja knjige, tečaje, kristale, piramide… je navsezadnje vseeno. Dejstvo je, da tudi sam potrebuje posvetne reči, pa čeprav je voljan ves svoj čas brez nadomestila nameniti klientom, ki njegovo pomoč potrebujejo. Z urejanjem področja zdravilstva bodo s strani države prišli za zdravilca le še dodatni stroški (npr. ordinacija, permanentno izobraževanje, vzdrževanje licenc, poklicno zavarovanje, plačevanje davkov…), ki bodo po eni strani zreducirali število ‘zdravilcev’, po drugi pa podražili storitve vsaj do točke, da lahko zdravilec pokrije lastne stroške.

Ko bodo fiksni stroški zdravilcev tako visoki, da si bo vse manj klientov lahko privoščilo samoplačniške obiske pri njih, si bo marsikdo med njimi zaželel priklopiti se na koncesije iz javnega zdravstva. Ne zaradi denarja, ki je ljudem s koncesijo ‘lahko dostopen’, ampak zato, ker bodo tudi sami imeli zagotovljeno minimalno varnost za opravljanje svojega poklica in ne bodo v celoti in neposredno odvisni od tržnih razmer in konkurence – predvsem nelojalne konkurence.

Kaj bo, ali naj bi, naredila država? Nič, če bodo stroški za pobiranje novih davkov višji od zneska pobranih davkov, in nič, dokler zaradi dela šarlatanov ne bo dovolj glasnega zgražanja širše, ne le strokovne javnosti.

Lepo je če deliš

[strelka]

Moj post je namenjen Robertu:

z moje strani ni nobenega licemerstva govorim v svojem imenu …samo jaz res ne bi spet opletala s tem primerov, kot se je izrazil Tadej ( roko na srce, ker sem prav jaz konkretno začela kaj si o tem mislim) pa vendar …meni osebno se zdi taka vsota kot je bila opisana v članku ogromna …poleg tega da me je zmotil odnos ..Sms …in še veliko stvari , ki se meni zdijo pokvarjene.

In to sem tudi izrazla…

Kaj se je pa sedaj iz tega izcimilo …?

strelka2012-08-20 10:41:08

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[ozelot]

Nekoč sem poznal zdravilca ki je tudi dejansko pozdravil ljudi ne sam da je nekaj počel. Oziroma da sem natančnejši ljudje so z njegovo pomočjo res ozdraveli marsikatero bolezen. Moj znanec je imel raka in sta ga sanirala prav nahitro v parih urah čeprav je bil že odpisan.

Ta zdravilec je pa računal včasih nemogoče vsote kakor bi nekdo rekel. Dejal je da tako vidi koliko je nekdo pripravljen za svoje zdravje dati. In ugutavljal je da mnogi ljudje raje umrejo kot bi dali nekomu nekaj za zdravje. Take je tudi takoj odslovil. Gledal je da ni z zahtevkom presegel bolnikove zmožnosti in je večinoma delal za vbogajme ali zastonj. Bil je jasnoviden in je v trenutku vedel koliko denarja imaš v žepu. Na podlagi tega je tudi računal.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Robert Zupančič]

ozelot wrote: Nekoč sem poznal zdravilca ki je tudi dejansko pozdravil ljudi ne sam da je nekaj počel. Oziroma da sem natančnejši ljudje so z njegovo pomočjo res ozdraveli marsikatero bolezen. Moj znanec je imel raka in sta ga sanirala prav nahitro v parih urah čeprav je bil že odpisan.

Ta zdravilec je pa računal včasih nemogoče vsote kakor bi nekdo rekel. Dejal je da tako vidi koliko je nekdo pripravljen za svoje zdravje dati. In ugutavljal je da mnogi ljudje raje umrejo kot bi dali nekomu nekaj za zdravje. Take je tudi takoj odslovil. Gledal je da ni z zahtevkom presegel bolnikove zmožnosti in je večinoma delal za vbogajme ali zastonj. Bil je jasnoviden in je v trenutku vedel koliko denarja imaš v žepu. Na podlagi tega je tudi računal.

Ozelot, ja, vsekakor zanimiv in celo dober način za pomoč bolnikom, bom pa navedel svoje argumente za to:
– kot veš, je za ozdravitev predvsem potrebna VERA v ozdravitev ter v zdravitelja, saj brez tega do ozdravitve ne more priti;
– ta bioenergetik je na umetelen način “napumpal” vero klientov s tem, da jim je vzel precej več denarja kot bi plačali običajno, saj je večina ljudi najbolj občutljivih ravno pri denarju, ker pa so torej plačali res veliko, se je naenkrat res zelo povečala tudi njihova vera, s tem pa tudi možnost ozdravljenja. Verjetno so si tudi mislili: “Če toliko računa za svoje storitve, je že dober”, in se je že samodejno s tem v njih utrdila VERA v ozdravitev, ta pa seveda dela “čudeže” in ni več potrebno veliko, da se zares sprožijo samoozdravitveni procesi;
– ker je računal toliko, da se je lahko preživel z nekaj klienti, je lahko ostale, ki niso bili resni, preprosto odslovil. Torej je delal na kvaliteti, ne na kvantiteti, in to je tisto, kar me pri tem primeru res privlači.

Še enkrat pa poudarjam in strogo stojim za tem: ni ON ozdravil klienta, pač pa so se v bistvu ozdravili sami, saj jim je skozi visoko ceno dobesedno kot balon “napumpal” VERO V OZDRAVITEV, zato je bilo mogoče, da je pri kom dosegel tudi hipni uspeh v nekaj urah. Jasnovidnost namreč pri procesu zdravljenja nima nobenega bistvenega vpliva (morda le pri diagnostiki, da hitreje odkriješ vzrok bolezni), že Jezus, ki velja za največjega bioenergetika, kar jih je kdaj hodilo po svetu, pa je v glavnem zdravil Z VERO. Opisan je na primer primer, ko je nekega božjastnega fanta zdravil kar nekaj MESECEV. torej je bila tudi pri njegovih “čudežih” pomembna VERA bolnika v ozdravitev in vanj.

Vero oz. kredibilnost pa si lahko pridobiš na več načinov: lahko tako, da se dokažeš z rezultati, lahko skozi zaračunavanje višjih zneskov ali kombinacijo obojega.

Lepo je če deliš

[mimoidoci]

Robert Zupančič wrote:
– ta bioenergetik je na umetelen način “napumpal” vero klientov s tem, da jim je vzel precej več denarja kot bi plačali običajno, saj je večina ljudi najbolj občutljivih ravno pri denarju, ker pa so torej plačali res veliko, se je naenkrat res zelo povečala tudi njihova vera, s tem pa tudi možnost ozdravljenja. Verjetno so si tudi mislili: “Če toliko računa za svoje storitve, je že dober”, in se je že samodejno s tem v njih utrdila VERA v ozdravitev, ta pa seveda dela “čudeže” in ni več potrebno veliko, da se zares sprožijo samoozdravitveni procesi;

Če prav razumem, je tista zdravilka iz Slovenskih novic računala premalo, saj očitno za 1800 evrov v bolnika z rakom ne napumpaš dovolj vere.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki