Equilibrium delavnica

[tadej pretner]

AVATAR wrote: Tadej sem malo mozgal o tvojih besedah, da je Transurfing površinsko napisan in kot takega, ga ni možno praktično uporabljati. Določeni deli pa so po mojem osebnem mnenju prepisani iz drugih virov. Sicer ima določeno psihološko vrednost…kar pa se tiče doseganja ciljev…lahkotnega bivanja pa zataji…

Ma, ima takšno vrednost, kot lep kupček drugih knjig. Dejansko pa govori o nekaterih stvareh, ki so možne, ne da pa ti v roke ključka, ki odpira vrata do mogočega. Ne bi se spuščal v to, ali poanto Zeland šteka ali ne, prej bi se dotaknil dejstva, da najdeš povsem podoben pristop tudi pri nekaterih starejših avtorjih. Veliko so povedali, nekaterih stvari pa namerno ne ali pa namerno napačno, tako, da si z vsebino ne bi mogel zlahka pomagati prav vsak, ampak le tisti, ki se v zadevo orenk ufurajo in si na nek nančin to zaslužijo. Verjemi, da tegale ne pišem napamet – dejansko prevladujejo dve skupini avtorjev:
– tisti, ki v biti ne štekajo
– tisti, ki štekajo, pa ne povejo, ali pa povejo na tak način, da se moraš malce potruditi, da razumeš; skratka, ne kot “navodila za uporabo”.

AVATAR wrote:
In zdaj k bistvu…Človeški um deluje na osnovi zbiranja informacij, izkušenj, taktiziranja, preračunljivosti, iznajdlivosti…itd…Če človek hoče v življenju kaj dosečt v življenju s svojim umom, gre ponavadi za BOJ…torej bori se proti drugim, za svoj prostor…višje ambicije ima človek, trši je boj…res je da si lahko pridobi materialne dobrine, status, slavo…cena za to pa je boj, kupčkanje, čudni kompromisi…itd

O temle sva že govorila. Gre za pogojene pristope, a tudi v teh so nekateri destruktivni (bogatenje na račun drugih), nekateri pa sami po sebi ne (delovanje tako, da je dobro zate in za druge), a te izčrpujejo že zaradi pristopa (pogojeno delovanje v pogojenem svetu). Bitka za energijo je sila kompleksna in malokdo jo res hkrati šteka in zna živeti.

AVATAR wrote:
Sem mozgal o Eckhartu o tem kaj piše in naredil nekaj testov v mojih sanjah…Prvi test v lucidnih sanjah in nekaj opazovanj-spominov iz mojih spontanih sanj…Imel si prav !…Človek lahko lahkotno deluje le iz PRAZNINE…Šele zdaj mi postaja jasno po mojih opazovanjih in razlagah Eckharta…kaj naj bi to pomenilo delovati iz praznine…v bistvu je to z besedami težko opisati…ker gre za nekaj…kar UM nekako ne dojame, ker se v nobenem primeru ne ujema z njegovimi prepričanji-razlagami realnega sveta….je kot čarovnija

Dvomim, da se tudi Zeland tega zaveda…Sicer Equilibriuma ne poznam in tega kako skuša ljudem prikazati, da bi dojeli kako delovati iz praznine…vendar, če uporabim izraz…da je to PRAKTIČNI transurfing, ki te popolje na pravo pot, da spoznaš, kaj to pomeni delovati iz praznine…potem ima ogromno vrednost…Problem pa je, da se morajo ljudje pošteno kruha prijeti-ozavestiti…se nekako iztrgati iz sistemske ujetosti…da bi lahko delovali iz praznine.

Kar veliko avtorjev piše o teh zadevah…vendar ne zadenejo bistva…pišejo zgolj površinsko!

Knjigo Dobra zemlja, na katero ciljaš, imam že več kot eno leto doma, pa je še nisem začel brati, čeprav Tolleja kot avtorja obrajtam (bral sem Sedaj, al neki tazga). Men je ta knjiga naredila nek premik, ampak sama po sebi zame ni bila dovolj. Preprosto pri takšnelih avtorjih nisem našel potrebnega, da bi ene stvari štekal, ampak to ne pomeni, da knjige niso korektne in celovite. Preprosto imamo ljudje različne modele percepcije in moj je pač takšen, da se stvari lotim na širši fronti. Ene stvari v povezavi z ezoteričnimi avtorji so mi kapnile šele takrat, ko sem vedel dovolj o klasični psihologiji, medicinskih dejstvih o funkcioniranju fizičnega telesa in ko sem prebral nekaj knjig o kvantnih pristopih. – Ampak čist mogoče, da je problem v meni in da lahko kdo drug dobi vse potrebno bodisi od Zelanda, bodisi od Tolleja. Jaz preprosto na besedo ne verjamem nobenemu avtorju in tisto, kar preberem vedno primerjam s tistim, kar že vem- In Zeland me recimo ni tako potegnil, da bi ga do konca prebral, saj med tistim, kar sem v njegovih knjigah našel, sploh ni bilo ničesar tako originalnega, da bi mi bilo treba karkoli primerjati s tistim, kar že vem. In pri teh stvareh nikoli ne prideš do stopnje, ki je ne moreš nadgraditi. Lohka si misliš, da stvari štekaš, a vedno kje najdeš kaj, da potem štekaš malce drugače. Nekaj takšnih res koristnih namigov je v knjigi Lynne Taggart: Eksperiment namjere.
Drgač pa – definitivno. Pristop, v katerem lahko narediš največ in hkrati ohranjaš energijo, je tisti, ki izhaja iz praznine. Itak se začnejo stvari takrat, ko začneš tako delovati, same zlakati tako kot je treba.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[AVATAR]

No, to je zanimivo…napisal si…Da je bitka za energijo kompleksna stvar, malo kdo to res razume in zna tako živeti !?

To je pritegnilo mojo pozornost…se moramo res boriti za energijo…med tem ko nam “kokodakajo”…da dobesedno plavamo v energiji ???

Večina ljudi sploh ne razume kakšna naj bi bila ta vrsta energije ali da sploh obstaja!…Po drugi strani pa se sprašujem kako naj delujem iz praznine…imam prav, če napišem…Da je praznina, brezpogojen čist potencial-namen ???…Iz praznine deluje človek, ki nekako pozabi na sebe…torej na svoj jaz…stvari se takrat odvijajo praktično same od sebe…ampak to razumsko dojeti je res…skorajda nemogoče.

Mislim, da niham na prelomnici…zavedam se, da imam problem z EGOM…kot, da sem tik pred nekim spoznanjem in hkrati daleč od tega spoznanja…

Lahko tako nekaj v osnovi…napišeš kako Equilibrium v praksi usmeri ljudi, da lahko delujejo iz praznine…torej človeku razložiš- ga usmeriš…na pot…delovanja iz praznine?

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

AVATAR wrote: No, to je zanimivo…napisal si…Da je bitka za energijo kompleksna stvar, malo kdo to res razume in zna tako živeti !?
To je pritegnilo mojo pozornost…se moramo res boriti za
energijo…med tem ko nam “kokodakajo”…da dobesedno plavamo v
energiji ???

Stari, največji paradoks lajfa v materialnem je ta, da se ego bori za energijo skozi iskanje pozornosti drugih, ampak s tem se hkrati oddaljuje od naravnega vira energije. Bolj si zahaklan v materialno resničnost, manj energije prejemaš iz univerzalnega vira.

AVATAR wrote:

Večina ljudi sploh ne razume kakšna naj bi bila ta vrsta energije ali da sploh obstaja!..

Stol je iz atomov. Atomi so iz protonov in nevtronov, in tudi ti imajo sestavne dele. Med sestavnimi delci stola pa prevladuje praznina. In ta energija je tu vmes, v praznem prostoru. Pravijo ji tudi energija nične točke.

AVATAR wrote:
.Po drugi strani pa se sprašujem kako naj delujem iz praznine…imam prav, če napišem…Da je praznina, brezpogojen čist potencial-namen ???…Iz praznine deluje človek, ki nekako pozabi na sebe…torej na svoj jaz…stvari se takrat odvijajo praktično same od sebe…ampak to razumsko dojeti je res…skorajda nemogoče.

Pozabi na pogojeni um in začne delovati s svojo individualnostjo, ki je pri povprečnem človeku prekrita z egom in le tu in tam pokuka ven.

AVATAR wrote:
Mislim, da niham na prelomnici…zavedam se, da imam problem z EGOM…kot, da sem tik pred nekim spoznanjem in hkrati daleč od tega spoznanja…

Res je. Imaš problem z egom. nikamor pa nisi prišel zato, ker si imel napačen pristop. Pristop ti je diktiral ego – iskal si tehniko, ki bi zadovoljevala potrebe ega. Nimaš kaj – najprej je treba obračunati z egom. Ampak lažje je če veš, da to, s čimer obračunavaš, nisi ti in da bo obračun omogočil, da prideš resničen ti na površje.
(Matr, kok težko je res tole razumljivo napisat. Ko sem včasih bral avtorje, ki so pisali v tem stilu, sem mislil, da nakladajo, a poanta je bila, da jih nisem razumel …)

AVATAR wrote:
Lahko tako nekaj v osnovi…napišeš kako Equilibrium v praksi usmeri ljudi, da lahko delujejo iz praznine…torej človeku razložiš- ga usmeriš…na pot…delovanja iz praznine?

Stari na eni delavnici še ni tisto pravo, zato smo se tudi pogovarjali o tem, da se bomo zainteresirani iz delavnice še enkrat dobili. Prva delavnica nakaže možnosti in ti praktično pokaže, kaj je mogoče narediti s pristopom zaupanja. Ampak na tej stopnji za vstop v relativno praznino uporabljamo še trike (recimo svetlobna alfa). V nadaljevanju pride na vrsto neposredno delovanje iz praznine, v katerem se želje umaknejo, na površje pa pridejo vizije. In ko deluješ v okviru vizij, se začnejo stvari dogajati same.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ANA]

Zanimivo tole, zelo. Namreč tudi jaz “bijem bitko” z egom…predvsem se mi pa porajajo razni “zakaj”… Zakaj se moramo naučiti pravilno živeti…zakaj nam to ni dano že ob rojstvu? zakaj nam vesolje daje tako težke naloge, da se iz njih nekaj naučimo? In kaj potem, ko vso to znanje osvojimo in začnemo pravilno živet…kaj potem je to to in se nam ni treba več vračat v življenje? Ali je življenje katarzičnega pomena? Ker greš potem kam že? Med menihe in cel lajf premeditiraš, da boš potem kaj? No takle mam zdej u glavi…

“delovanje iz praznine, v katerem se želje umaknejo, na površje pa
pridejo vizije. In ko deluješ v okviru vizij, se začnejo stvari
dogajati same.”

Že, ampak a niso ravno želje tiste, ki nas pripeljejo do vizij? Delovanje iz praznine…a je to v človeški naravi?
Ne me narobe razumet…Men je to, kar vi2 pišeta čist cool….ampak na trenutke se mi zdi vse skup kr neki…Ok, vizualiriziram, da sm zdrava….Da gre vse slabo iz mene…a je tko pravilno?

Lepo je če deliš

[AVATAR]

Ta scenarij zdaj izpade kot…Da sem sam sebi najhujši sovražnik, hkrati pa ujet v zračni vrtinec, ki me kot lutko vlači naokoli…

Je to NOROST ali RESNICA…???…Verjetno si bo moral vsak sam odgovorit na to vprašanje.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

ANA wrote: Zanimivo tole, zelo. Namreč tudi jaz “bijem bitko” z egom…predvsem se mi pa porajajo razni “zakaj”… Zakaj se moramo naučiti pravilno živeti…zakaj nam to ni dano že ob rojstvu? zakaj nam vesolje daje tako težke naloge, da se iz njih nekaj naučimo? In kaj potem, ko vso to znanje osvojimo in začnemo pravilno živet…kaj potem je to to in se nam ni treba več vračat v življenje? Ali je življenje katarzičnega pomena? Ker greš potem kam že? Med menihe in cel lajf premeditiraš, da boš potem kaj? No takle mam zdej u glavi…

Hkrati živimo v več svetovih. Svetu atomov, kjer je vse povezano, svetu materialnih oblik, ni za zanemariti niti našega čustvenega sveta- Dojenček realnost zaznava drugače kot odrasel človek – šele okoli tretjega leta starosti se mu percepcija popolnoma naštela na materialno realnost, prej čuti povezanost in zaznava tudi nekatere manj materialne ravni realnosti. Duša je ob inkarnaciji iztrgana iz ene realnosti in umeščena v drugo. Poanta lajfa je vnesti v svet, ki ga izkušamo s čutili vnesti kvalitete drugih realnosti.

ANA wrote:

“delovanje iz praznine, v katerem se želje umaknejo, na površje pa
pridejo vizije. In ko deluješ v okviru vizij, se začnejo stvari
dogajati same.”

Že, ampak a niso ravno želje tiste, ki nas pripeljejo do vizij? Delovanje iz praznine…a je to v človeški naravi?
Ne me narobe razumet…Men je to, kar vi2 pišeta čist cool….ampak na trenutke se mi zdi vse skup kr neki…Ok, vizualiriziram, da sm zdrava….Da gre vse slabo iz mene…a je tko pravilno?

Materialna resničnost je omejena s prostorom in časom, kot tudi naše pogojene misli in čustva, saj se nanašajo nanjo. In v pogojenem izkušanju materialne resničnosti popolnega zadovoljstva ni – želja te natera v akcijo, ko je izpolnjena, hočeš več, hočeš nekaj drugega. Ne izkušaš zadovoljstva. Materialna realnost je polarna – v njej je dobro in slabo, tako stvari vsaj interpretira pogojeni um.

Mam občutek, da včas mal meditiraš. Ko si v meditaciji, imaš vse, ne potrebuješ ničesar, si zadovoljna. Hkrati si v praznini in vse le je – ni več polarnosti. In v tem stanju ni niti želja, ki se nanašajo na materialni svet. Na površje pridejo tvoje resnične potrebe.
Polarnost generira želje, ki so obarvane čustveno. Ko deluješ iz praznine, čustvene obarvanosti ni, saj vse le je in na tej ravni, kjer si v “vse” integriran, se začnejo rojevati ideje (vizije), ki se uresničujejo “na golo misel”.

Popolnoma jasno je, da živimo v materialni resničnosti, mimo tega ne gre. Ampak če v njej deluješ nepogojeno in slediš svojim nepogojenim potrebam, se v materialnem svetu udejanjajo dogodki in ti prihajajo dobrine, ki jih res rabiš, ki so tvoja resnična, ne pogojena potreba.

PA da nau’š zdaj mislila, da si v nepogojenem stanju imun za čustva. Izkušaš jih, a nanje nisi vezan. So pa reducirana v smislu, da te nihče ne more verbalno prizadeti. Ampak popolnoma nepogojeno v pogojenem svetu le ne moreš delovati, saj imaš neko individualnost, samosvojost. To pomeni, da izkušaš ne le stalno zadovoljstvo, ampak tudi bolečino (recimo ob izgubi) – a je le trenutna; nanjo nisi vezan.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ANA]

No zdej pa malo bolj zastopim. V bistvu sem vse to že vedela. Naveznost na karkoli = bad. Oziroma navezani smo lahko na nekoga ali nekaj, vendar mora biti ta navezanost “zdrava”. Npr vedno imam v glavi, da so nam otroci dani “na rento”. Oni niso naša last, dani so nam zato, da jih pospremimo na pot življenja. Samo močno dvomim, da bi lahko mati ob izgubi otroka lahko kaj takega dojela na tak način. Bolečina je premočna.

Ja, meditiram. Ampak zgolj zato, da “utišam” ego ( jaz mu rečem um). Pa še to se mi zdi da premalo počnem, ker je um preglasen ( ah ne, zdej nimaš časa, boš kdaj drugič ) . V glavnem si pa želim zdravja. In vseeno me le-to ne uboga preveč. Zdaj sicer velik delam na tem, da mi ne bo treba it čez nekaj, ker me je tega precej strah. Vem tudi strah omejuje, tega se moram losat, samo jst ne bi na boleč naččin. soočit se s strahom? Ja, samo na en prijazen način, pliiiiiiz.
Hočem povedat to, da sama po sebi nisem materialist, ne želim si bogastva, želim le toliko kolikor potrebujemo. Pa vseeno me telo na nekaj opozarja. Kaj moram sploh še narest? Odpustila sem že davno vse vsem…morda so vezi še vedno tako močne?

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki