EKSPERIMENT EQUILIBRIUM-PROSTOVOLJCI
- This topic has 31 odgovorov, 5 glasov, and was last updated 13 years, 1 months nazaj by
.
-
janko wrote: aja…
a če bi bil poskusni… a bi blo bolš, da nič ne bi vedu o tehniki… al bi blo dobr, da bi usaj začetni tečaj dal skoz? ker če bi blo dobr tečaj dat skos… pol bi se jest prjavu.ker… učasih se mi zdi, da je boljš, če človk ne ve, u kaj se spušča, ker drugače ni dobro pri stvari ampak samo opazuje in čaka, kdaj se bo zgodilo… kar naj bi se zgodilo… če sem znal u dveh vrsticah pojasnit.
Problem, ki ga izpostavljaš, velja tako za terapevta, kot za klienta. Če neko metodo poznaš (o.k., terapevt jo itak), začne v umu vrednotiti, kaj je mogoče in kaj ne in zadeve pogostokrat zabremzaš. Terapevt pa mora seveda poznati tudi metode, s pomočjo katerih zna iti trenutno niz cone dvomov, omejitev … To pa zahteva nekaj dela. Zato tudi s strani terapevta obvladanje tehnike ni vse – sploh pa je eq. takšna, da bolj ko se znaš odklopit, bolj deluje.
če torej prav razumem, bi bilo moč pričakovati boljše, oz. vsaj bolj nepredvidljive rezultate, če “pacient” ne bi vedel ničesar o metodi, ampak bi samo moral čim bolj dosledno slediti navodilom terapevta. tudi za raziskovanje metode se mi to sliši smiselno. koneckoncov… če se npr. sami omejimo z dolžino življenja na npr. 100 let, ga niti ne moremo preseči, ker smo ga sami omejili.
Torej… brez vsakega vedenja in brez vsakih pričakovanj se spustiti v “proces”.
če je to tako… se mi sliši zelo privlačno…
in bolj kot je metoda naraziskana, večji ima tudi potencial
po potrebi bi bil pripravljen tudi kej podpisati, da se zavedam tveganja in to počnem na lastno odgovornost, ker bi bilo čist škoda obstati pred vrati, zaradi nekih strahov pred neznanim.
ne bi pa se šou experimentov npr. 30 dni posta, pol pa kila hrušk na eks… pa da vidimo, kaj bo… to je počel kardelj… pa še to s sosedovo kravo. hočem rečt… glih vseh neumnosti se pa ne bi šou.
pa še nekej… v roki imam eno železno šino od zloma… in par plomb… če to kej moti tiste valove…janko wrote: da dam tole na wrh, da se nauš pizda tošota delou, da nis widu
Ma jst s’m tist tvoj post vidu, sam nisem čutil nobene potrebe, da kaj komentiram, vprašal me pa v njem tudi nič nisi. Po dolgem času si napisal smiselen post (
) in to je to – kwa č’m pol komentirat …sam boh me je spet prnesu, kukr vidm, preden se ubogi rewež razpočiš od domišljavosti
res, da nisem direht nč uprašou. ampak… direht po pravilih mene itaq tut nič ne zanima. po pravilih je vse nekako počasiiii, pa neeeežnoooo…. mah… eno ziheraško sviranje kurcu.
da ne nakladam preweč. torej…
če verjameš v ta sistem ali terapijo ali kukerkoli že se ji reče oz. kakršnekoli že ima namene oz. cilje… in če misliš, da ima potencial in da tudi pri sebi vidiš rezerve v znanju oz. pristopih, katere bi bilo po tvojem mnenju smiselno uključit in če rabiš koga, ki ima jajca te prenašat, probat tut kej, kar ni še noben probal in te ne zajebawat oz. spljuvat tebe in celega sistema u primeru nobenih rezultatov… pol sem resen kandidat.
ampak ne ljubi se mi pa nekej it ko z eno pičkico, ki samo mal pozornosti rabi in jo loh že z nekim placebom zadovoljiš u iber. oz. jo kar sam prepričaš, kako je zdej boljša, heheheh. tut men so že vedel povedat, da sem razsvetljen…seveda po njihovi zaslugi, heheheh… pa če sem pošten… se z njimi ne strinjam čist, čeprou so mojstri polni titul in nazivov in boga in pol…
meni je jasno, da je za vsako resno spremembo potrebna sprememba zavesti. povedano drugače… če misliš, da si u krizi, loh prideš ven samo preko krize. ali če imaš u zavesti, da loh letiš tut brez red bulla, pol loh letiš tut brez red bulla. ali če imaš v zavesti, da ne moreš leteti-potem ne moreš leteti.
zdej bom verjetno fejst v temo brcal, ker res nimam pojma, kaj sploh tale exlibrim je, ampak če si reku, da je to problem tako terapevta kot modela, kolk se uspeta sprostit, oz. omejit… pol bi se jest tut lotu tega čist po kmečko. npr. jest kot model sploh ne bi smel vedet, na čem ti delaš, kaj delaš, zakaj, kako…. ti pa npr. sploh ne bi smel vedet, kje meni kao kej fali. ja?
torej… ti bi mogu kr nekej čarat, jest bi te mogu ubogat in pa pogruntat, kaj si sploh delou. to bi seveda ugotovil pri spremembi ali počutja, ali razpoloženja ali kej podobnega. sliš se itaq abstraktno sviranje kurcu, ampak ni nujno. lej… ti loh npr. narediš spisek, kje misliš, da bi bilo rezultate moč pričakovat, ampak jest tega pa ne bi smel vedet.
npr. v mojih letih je popolnoma normalen alkoholizem, revma u kolenih, piskanje po pljučih, šumenje u glavi in teniški komolec. no… in ti bi se katerega od teh problemov lotil… in ko bi končal, bi jest moral kje opaziti spremembo.
ma na ta način nekako… če sem ti znal povedat, kar sem mislu…janko wrote: če verjameš v ta sistem ali terapijo ali kukerkoli že se ji reče oz. kakršnekoli že ima namene oz. cilje… in če misliš, da ima potencial in da tudi pri sebi vidiš rezerve v znanju oz. pristopih, katere bi bilo po tvojem mnenju smiselno uključit in če rabiš koga, ki ima jajca te prenašat, probat tut kej, kar ni še noben probal in te ne zajebawat oz. spljuvat tebe in celega sistema u primeru nobenih rezultatov… pol sem resen kandidat.
Seveda verjamem v to terapijo in njen potencial. Drugače se ne bi s tem ukvarjal.
Ko nekaj počne, seveda postajaš vedno boljši. Ampak pri eq imaš dve varianti:– rasteš skozi terapije
– razumeš, kako eq deluje in kateri procesi so vanj vključeni, potem pa delaš na izboljanju procesov, ki si jih pri sebi prepoznal kot šibkejšeSam sem trenutno bolj usmerjen na drugo varianto, terapije pa delam le, ko me kak primer res zanima – naslednji teden začnem recimo delati z enim avtističnim fantkom. Rekel sem ti že, da se boš lahko vključil takrat, ko bomo v šoli za to usposobili novo generacijo.janko wrote:
tut men so že vedel povedat, da sem razsvetljen…
.Kadar želim biti razsvetljen sam, se običajno postavim pod ulično svetilko – sistem dela zlasti ponoči in pod pogojem, da svetilka špila.janko wrote:
meni je jasno, da je za vsako resno spremembo potrebna sprememba zavesti. povedano drugače… če misliš, da si u krizi, loh prideš ven samo preko krize. ali če imaš u zavesti, da loh letiš tut brez red bulla, pol loh letiš tut brez red bulla. ali če imaš v zavesti, da ne moreš leteti-potem ne moreš leteti.
.Vidiš, tole je posebnost nekaterih kvantnih tehnik, kamor sodi tudi eq. Načeloma tole, kar si napisal drži, ampak da se sprožijo v telesu procesi, ki jih sicer (lahko) v pozitivnem smislu sproži kriza (da nek problem “sprocesiraš”) pri eq ni potrebeen zunanji dražljaj v smislu dogodka, ki bo to sprožil, ampak te stvari sproži oziroma “požene” v proces torzijsko polje, ki ga ustvari trapevt.janko wrote:
zdej bom verjetno fejst v temo brcal, ker res nimam pojma, kaj sploh tale exlibrim je, ampak če si reku, da je to problem tako terapevta kot modela, kolk se uspeta sprostit, oz. omejit… pol bi se jest tut lotu tega čist po kmečko. npr. jest kot model sploh ne bi smel vedet, na čem ti delaš, kaj delaš, zakaj, kako…. ti pa npr. sploh ne bi smel vedet, kje meni kao kej fali. ja? .
Tako običajno poenostavljajo izvajalci reconnectiona. Ne morejo drugače, saj se grejo “blitz” usposabljanje. Pri nas pa ne gre za to, da nekoga le naučiš tehniko, ampakda terapevta med drugim tudi usposobiš, da se zna distancirati od pričakovanj, da se zna tako odkačiti, da v čim večji meri skensla notranje omejitve … Zato se tehnike učimo postopoma, kot tudi spremljajočih stvari, pomembnih za to, da boljš “deluje”.
janko wrote:
npr. v mojih letih je popolnoma normalen alkoholizem, revma u kolenih, piskanje po pljučih, šumenje u glavi in teniški komolec.
no… in ti bi se katerega od teh problemov lotil… in ko bi končal, bi jest moral kje opaziti spremembo.
ma na ta način nekako… če sem ti znal povedat, kar sem mislu…Mogoče se je lotiti posameznega problema (eq z namero) ali pa delaš eq brez namere, ki je na nek način podoben rebirthingu – najprej se sprocesira tisto, kar je bolj na površini, sledijo pa globlje plasti.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.