Reply To: EKSPERIMENT EQUILIBRIUM-PROSTOVOLJCI

[tadej pretner]

janko wrote: če verjameš v ta sistem ali terapijo ali kukerkoli že se ji reče oz. kakršnekoli že ima namene oz. cilje… in če misliš, da ima potencial in da tudi pri sebi vidiš rezerve v znanju oz. pristopih, katere bi bilo po tvojem mnenju smiselno uključit in če rabiš koga, ki ima jajca te prenašat, probat tut kej, kar ni še noben probal in te ne zajebawat oz. spljuvat tebe in celega sistema u primeru nobenih rezultatov… pol sem resen kandidat.

Seveda verjamem v to terapijo in njen potencial. Drugače se ne bi s tem ukvarjal.
Ko nekaj počne, seveda postajaš vedno boljši. Ampak pri eq imaš dve varianti:

– rasteš skozi terapije
– razumeš, kako eq deluje in kateri procesi so vanj vključeni, potem pa delaš na izboljanju procesov, ki si jih pri sebi prepoznal kot šibkejše

Sam sem trenutno bolj usmerjen na drugo varianto, terapije pa delam le, ko me kak primer res zanima – naslednji teden začnem recimo delati z enim avtističnim fantkom. Rekel sem ti že, da se boš lahko vključil takrat, ko bomo v šoli za to usposobili novo generacijo.

janko wrote:

tut men so že vedel povedat, da sem razsvetljen…

.

Kadar želim biti razsvetljen sam, se običajno postavim pod ulično svetilko – sistem dela zlasti ponoči in pod pogojem, da svetilka špila.

janko wrote:

meni je jasno, da je za vsako resno spremembo potrebna sprememba zavesti. povedano drugače… če misliš, da si u krizi, loh prideš ven samo preko krize. ali če imaš u zavesti, da loh letiš tut brez red bulla, pol loh letiš tut brez red bulla. ali če imaš v zavesti, da ne moreš leteti-potem ne moreš leteti.

.

Vidiš, tole je posebnost nekaterih kvantnih tehnik, kamor sodi tudi eq. Načeloma tole, kar si napisal drži, ampak da se sprožijo v telesu procesi, ki jih sicer (lahko) v pozitivnem smislu sproži kriza (da nek problem “sprocesiraš”) pri eq ni potrebeen zunanji dražljaj v smislu dogodka, ki bo to sprožil, ampak te stvari sproži oziroma “požene” v proces torzijsko polje, ki ga ustvari trapevt.

janko wrote:

zdej bom verjetno fejst v temo brcal, ker res nimam pojma, kaj sploh tale exlibrim je, ampak če si reku, da je to problem tako terapevta kot modela, kolk se uspeta sprostit, oz. omejit… pol bi se jest tut lotu tega čist po kmečko. npr. jest kot model sploh ne bi smel vedet, na čem ti delaš, kaj delaš, zakaj, kako…. ti pa npr. sploh ne bi smel vedet, kje meni kao kej fali. ja? .

Tako običajno poenostavljajo izvajalci reconnectiona. Ne morejo drugače, saj se grejo “blitz” usposabljanje. Pri nas pa ne gre za to, da nekoga le naučiš tehniko, ampakda terapevta med drugim tudi usposobiš, da se zna distancirati od pričakovanj, da se zna tako odkačiti, da v čim večji meri skensla notranje omejitve … Zato se tehnike učimo postopoma, kot tudi spremljajočih stvari, pomembnih za to, da boljš “deluje”.

janko wrote:

npr. v mojih letih je popolnoma normalen alkoholizem, revma u kolenih, piskanje po pljučih, šumenje u glavi in teniški komolec. no… in ti bi se katerega od teh problemov lotil… in ko bi končal, bi jest moral kje opaziti spremembo.
ma na ta način nekako… če sem ti znal povedat, kar sem mislu…

Mogoče se je lotiti posameznega problema (eq z namero) ali pa delaš eq brez namere, ki je na nek način podoben rebirthingu – najprej se sprocesira tisto, kar je bolj na površini, sledijo pa globlje plasti.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/