EGO

[Sabina]

Lepo pozdravljeni,

imam eno vprašanje… zdi se mi, da paše v domeno ega. Mi lahko nekdo razloži, kaj točno pomeni ‘notranji konflikt’, kako se to kaže navzven, konkreten primer…

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Sabina wrote: Lepo pozdravljeni,

imam eno vprašanje… zdi se mi, da paše v domeno ega. Mi lahko nekdo razloži, kaj točno pomeni ‘notranji konflikt’, kako se to kaže navzven, konkreten primer…

Sabina, notranji konflikt je vezan na čustveno dojemanje realnosti. Gre za to, da nekaj želiš, realnost pa je drugačna, nasprotna temu. To pomeni, da v življenju ne dobiš tistega, kar želiš, dobiš pa tisto, česar ne želiš. Gre tudi za sočasno delovanje nasprotnih motivov, ki se medsebojno izključujejo.

Če gre za nerazrešljiv dolgotrajen notranji čustveni konflikt, se lahko ustvari t.i. Dirk-Hamerjev sindrom, ki na možganih ustvari energijsko tvorbo, ki jo je možno videti tudi na CT posnetku možgan, ta pa, odvisno od tega, v katerem delu možganov se ustvari, vpliva na nastanek bolezni na organu, s katerim so povezani.

Primeri iz prakse:
– konflikt približevanje-približevanje: gre za konflikt dveh pozitivnih motivov, ki se pojavita naenkrat. Čeprav imata za posledico pozitiven izid, se je včasih težko odločiti za enega od obeh. Bi šla raje s privlačnih fantom na zmenek ali s prijateljico žurat do jutranjih ur…

– konflikt izogibanje-izogibanje: gre za konflikt dveh negativnih motivacij, ki imata negativen izid. Za katero od obeh se odločiš, bo izid negativen. Naj se ločim od partnerja, ali vztrajam še naprej v neposrečenem zakonu? V obeh primerih bodo recimo “kratko” potegnili otroci, ker bodo v prvem primeru odraščali brez očeta oz. moške avtoritete, v drugem pa, ker bodo odraščali v hladnih odnosih ali bili priče prepirov.

– konflikt približevanje-izogibanje: gre za dva nasprotujoča si konflikta, od katerih ima en pozitiven, drug pa negativen predznak. Primer, ko ti med abstinenco zaradi vnetja jeter zapaše pir: boš prekinil abstinenco, ali se še naprej trudil za ohranjanje zdravja.

Potrebno je tudi upoštevati zmožnost razreševanja notranjih čustvenih konfliktov. Pri tem igra pomembno vlogo t.i. frustracijska toleranca. Otroci je imajo bistveno manj kot odrasli ljudje. Ocenjuje se, da imajo odrasli sedemkrat več nevronov za predelavo čustvene bolečine kot otroci, zato pa tudi v otroških letih pride do odločitev na ravni občutkov, ki vodijo v poznejša poistovetenja in pogojne odzove.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[Sabina]

Sicer nekoliko ‘preveč’ teoretično, učbeniško napisano…. hvala vseeno :)

Lepo je če deliš

[Sabina]

Ali pa sem samo jaz pričakovala drugačen odgovor

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Sabina wrote: Lepo pozdravljeni,

imam eno vprašanje… zdi se mi, da paše v domeno ega. Mi lahko nekdo razloži, kaj točno pomeni ‘notranji konflikt’, kako se to kaže navzven, konkreten primer…

Konfliktov je več vrst, vsi pa so veliki porabniki energije in preprečujejo, da bi se nam na življenjskem področju, na katerem obstajajo, dogajali srečni slučaji.

V fazi vzgoje zatajimo veliko delov sebe, da bi bili sprejeti od staršev in kasneje družbe. Ne obnašamo se več spontano, ampak spontanost zatajimo in se vedemo tako, kot drugi od nas pričakujejo. Tista naša spontanost pa je zakopana nekje v nas in “ne sme” ven – to je recimo konflikt.

Ali pa – nečemu, česar si želiš, se odpoveš. Finta je v tem, da je sila veliko “učiteljev” duhovnosti, ki problema konfliktov ne razumejo in postavljajo svojim učencem pravila, po katerih se morajo obnašati, da bodo duhovni (ne smejo jesti sladkarij, ne smejo jesti mesa, ne smejo, ne smejo, ne smejo … Vse to vodi k notranjemu konfliktu.

Tudi nesprejemanje sebe je konflikt, ki se kaže v občutku krivde in/ali sramu.

Včasih si v notranjem konfliktu ne glede na to, kaj storiš

Rada bi recimo pojedla kos čokolade, a se bojiš, da se boš zredila:

– Če je ne boš pojedla, si v konfliktu, ker ne boš naredila tistega, kar bi rada.

– Če pa jo boš vseeno pojedla, in se zato počutila krivo, boš spet v konfliktu.

Včasih se ti konflikti kažejo tako, da konstantno delamo stvari, za katere vemo, da so napačne ali nam škodijo, pa ne moremo nehati.

Konec koncev si v konfliktu vedno, kadar nimaš jasnosti, ki bi te peljala v eno samo varianto, torej v ja ali ne. Čim greš v cono ja, ampak …, ali pa ne, ampak … si v konfliktu.

U, še en zelo pogost konflikt: Veš, da bi bilo treba nekaj narediti, a se ti ne ljubi.

– Če ne narediš, si v konfliktu in se počutiš krivo.

– Če pa to vseeno narediš, delaš proti sebi (ne ljubi se ti) in si spet v konfliktu.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Robert Zupančič]

Sabina wrote: Ali pa sem samo jaz pričakovala drugačen odgovor

Ne vzemi tega kot mojo obrambo ali “užaljenost”, pa vendar, kakšen odgovor pa si pričakovala? Morda lahko vprašanje zastaviš bolj konkretno oz. bolj v duhu tega, kar bi rada izvedela, pa bomo poskušali odgovoriti.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[Sabina]

Hvala Tadej! Saj te lahko kar tikam tule na forumu, ne….

Takšen odgovor sem pričakovala ja…

Notranji konflikti so kar pogosti ja…in jemljejo veliko energije.

To, da narediš tisto, kar se ti ne ljubi pa si tudi zaradi tega v notranjem konfliktu…. ne vem, če bi se strinjala s tem…. Zagotovo nisi v tako velikem konfliktu, če tega Ne narediš zaradi lenobe…. Sigurno pa porabiš več energije, če se moraš v nekaj silit; a pomoje si potem ponosen nase, ker si premagal svojo lenobo…

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki