Česa nas učijo naši otroci
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Česa nas učijo naši otroci
- This topic has 87 odgovorov, 18 glasov, and was last updated 11 years, 7 months nazaj by ozelot.
-
AvtorPrispevki
-
23. 4. 2010 ob 20:36 #2612SelenaČlan
Kot mati najstnika zadnje čase velikokrat razmišljam o tem, kako pravilno vzgajati svoje otroke. Danes nas z vseh koncev dobesedno bombardirajo s tem, kakšen mora biti otrok, kako se mora vesti, da je “normalen”. Za vsako odstopanje od normalnega vedenja pa se krivi starše oz. njihovo vzgojo.
Sama se že nekaj časa zanimam za duhovnost in me ta pristop po eni strani moti, po drugi pa mi kljub temu pride do živega. Kljub vsemu pa menim, da nam otroci nastavljajo ogledalo in da težave, s katerimi se spopadajo, nakazujejo na nekaj, česar nismo starši razrešili. Dejansko je torej res, da so starši krivi za težave svojih otrok, vendar ne na tak način, kakršen je sprejet v naši družbi. Zato tudi kaznovanje, grajanje ipd. vzgojne metode nimajo nekega večjega vpliva. Poleg tega pa na ta način tudi otroku dajemo vedeti, da ni v redu, da ga ne sprejemamo, kar njegovo stisko lahko še poglobi.Zanimajo me vaši predlogi, kako otroku oz. najstniku, ki se znajde v neki stiski oz. težavah, starši lahko pomagamo.23. 4. 2010 ob 22:43 #2613AnonimnežNedejavnoZanimivo sporočilo, ki sem ga dobil pred okoli 10. leti “…zakaj se jeziš na mamo…ali si se kdaj vprašal kakšno življenje je imela….če je sama izkusila ljubezen…kako naj ti pokaže kaj je Ljubezen, če še sama ne ve kaj je to…”. No ja, bilo je nekaj v tem stilu…mi je pa dal za mislit….
Najprej se morajo starši naučit človeških vrednot, da lahko to pokažejo otrokom. Lahko so pa otroki že toliko duhovno zavestni, da oni učijo starše, ampak takih je bolj malo. Skratka treba je vzet knjigice, ki opisujejo te zadevce….Sem enkrat samo nekaj prelistal neko knjigico o tem kao za starše….pa sem se res zamislil…whatever…na starše sem začel gledat na čisto drugačen način…rezultat- odnosi niso bili še nikoli boljši…
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V DUHU ČLOVEŠKIH VREDNOT
“Današnje izobraževanje razvija intelektualne sposobnosti, nikakor pa ne razvija dobrih lastnosti človeka. Kakšno vrednost ima pridobivanje vsega znanja sveta, če ni značaja? Znanje se je povečalo, ob tem pa so narasle človekove želje. Posledica tega je, da je človek junak v besedah, v dejanjih pa je niče.
Izobraževanje je potrebno zato, da se spremeni srce. Dandanes je človek ponosen
na svoje majhno znanje o pojavnem svetu in se hvali, da ve vse o vesolju. Pravo znanje pa je tisto, ki prinaša harmonijo in spajanje znanosti na eni strani ter duhovnosti in etike na drugi. Človek mora torej najprej odkriti pravo vrednost izobraževanja.”
Iz govora Sathya Sai Babe o človeških vrednotah
“Cilj izobraževanja je značaj.
Cilj znanja je ljubezen.
Naš življenski cilj ni, da postanemo boljši od drugih, temveč da prekosimo sami sebe.”
23. 4. 2010 ob 23:46 #2615tadej pretnerModeratorSelena wrote: Kot mati najstnika zadnje čase velikokrat razmišljam o tem, kako pravilno vzgajati svoje otroke. Danes nas z vseh koncev dobesedno bombardirajo s tem, kakšen mora biti otrok, kako se mora vesti, da je “normalen”. Za vsako odstopanje od normalnega vedenja pa se krivi starše oz. njihovo vzgojo.
Sama se že nekaj časa zanimam za duhovnost in me ta pristop po eni strani moti, po drugi pa mi kljub temu pride do živega. Kljub vsemu pa menim, da nam otroci nastavljajo ogledalo in da težave, s katerimi se spopadajo, nakazujejo na nekaj, česar nismo starši razrešili. Dejansko je torej res, da so starši krivi za težave svojih otrok, vendar ne na tak način, kakršen je sprejet v naši družbi. Zato tudi kaznovanje, grajanje ipd. vzgojne metode nimajo nekega večjega vpliva. Poleg tega pa na ta način tudi otroku dajemo vedeti, da ni v redu, da ga ne sprejemamo, kar njegovo stisko lahko še poglobi.Zanimajo me vaši predlogi, kako otroku oz. najstniku, ki se znajde v neki stiski oz. težavah, starši lahko pomagamo.Dobro je vedeti, da je “količina” težav v najstniških letih in odraslosti premo sorazmerna s tem, kolikokrat je otrok do sedmega leta starosti (nekateri menijo do dvanajstega), zadržal svoja čustva, ne glede na to, za kakšna čustva gre in ne glede na to, ali jih ni pokazal zato, ker je mislil, da jih ne sme, ker se jih je bal pokazati, ker je želel delovati odraslo … To seveda pomeni, da delajo načeloma dolgoročno škodo tudi prepovedi, kazni … Veliko bolj se obnese, spodbujanje, to, da ob nečem dobrim, kar otrok naredi, pokažeš iskreno veselje, da razumeš, da otrok kdaj kaj zamoči in zoprne situacije ne poglabljaš, ampak mu daš vedeti, da ni bilo v redu, a potem pogovor usmerina to, kaj bi bilo boljše …š
24. 4. 2010 ob 18:20 #2627KarlaČlanSelena wrote: Zanimajo me vaši predlogi, kako otroku oz. najstniku, ki se znajde v neki stiski oz. težavah, starši lahko pomagamo.
Tudi sama imam najstnika, ki je imel pred leti precejšnje težave. Zdaj vidim, da so bile blagoslov, saj so mi dale konkretno brco, da sem se spravila na duhovno pot. Saj sem že prej nekaj stopicala po njej, ampak počasi in negotovo. Ko pa je v težavah tvoj otrok, človek začne verjet tudi v škrate, samo da bi pomagalo.
Sem bila z njim pri Marjanu na terapiji, malo je bilo boljše po tem, in ko sem Marjanu pisala na majl, češ, da sin ni veliko boljše oz. da se simptomi ponavljajo, mi je v odgovor napisal le en stavek: vaš sin bo dobro, ko boste vi dobro, začnite delat na sebi.
In zanimivo, edina sem v hiši, ki “dela na sebi” (vsi ostali delajo v službah ) a od takrat se z mano vred spreminjamo VSI, seveda na boljše.
Moj nasvet, Selena, je torej enak, kot ga je meni dal Marjan Le pogumno!
Pa popolnoma se strinjam s Tadejevo teorijo, o mojbog, ko pogledam nazaj, koliko zadrževanih, neizraženih čustev tako pri sinu, meni, mojih starših in seveda verižno nazaj. Naprej pa mislim da ne, kajti sin že ve, v katerem grmu tiči zajec, vedno pogosteje vključuje aktivnega opazovalca in kot kaže se nejgovi otroci, če jih bo imel, ne bodo rodili s tovrstnimi “programi”.
Pozdravček
24. 4. 2010 ob 19:36 #2631AnonimnežNedejavnoPa ne pozabit na karakter, čustva, miselnost…ki jih otrok prinese iz preteklih življenj oz. semena preteklih karm. Otrok pa začne sprejemat tudi čustvene in miselne vtise takoj od spočetja dalje…ne šele z rojstvom…zato se pa gre pri rebirthingu in določenimi forami iz joge do spočetja in še bolj nazaj, če se kakšen vzorec ne najde iz tega lifea…
Pa sem mislil da ste kaj odnesli iz Marjanove šole in knjigic…oz. da ste prebrali kaj dobre literature…25. 4. 2010 ob 14:13 #2640tadej pretnerModeratorBrezo wrote: Pa ne pozabit na karakter, čustva, miselnost…ki jih otrok prinese iz preteklih življenj oz. semena preteklih karm. Otrok pa začne sprejemat tudi čustvene in miselne vtise takoj od spočetja dalje…ne šele z rojstvom…zato se pa gre pri rebirthingu in določenimi forami iz joge do spočetja in še bolj nazaj, če se kakšen vzorec ne najde iz tega lifea…
Pa sem mislil da ste kaj odnesli iz Marjanove šole in knjigic…oz. da ste prebrali kaj dobre literature…Kot je veliko poti, ki te pripeljejo na vrh Triglava, je tudi več pristopov reševanja težav in osebnostne rasti. Eckart Tolle, eden največjih aktualnih duhovnih učiteljev, se recimo z brskanjem po preteklosti izven okvirov aktualne inkarnacije sploh ne ukvarja. S “posledicami” prejšnjih inkarnacij se lahko soočiš v sedanjem trenutku – vanj je treba le znati priti. Vse se dogaja po istem principu, ne glede na to, iz katerega obdobja problem izhaja – vedno se bo hotel integrirati v tvoje polje in bo privlačil situacije, skozi katere bo to mogoče. Treba se je torej le konstruktivno odzvati nanje.
26. 4. 2010 ob 9:44 #2642AVATARČlanVaši otroci ?!
Prav komično je brat te vaše poste…toliko družbeno-religioznih stereotipov je v njih.
Naslov te teme je zgrešen…Tiste, ki ste ustvarile-rodile novo življenje…bi se same pri sebi morale vprašati…ZAKAJ…zakaj ste se odločile, da boste rodile novo življenje…???…predvidevam…da vam je odgovor na to vprašanje zelo jasen…ali pa se motim…verjetno se…iz ženskih ust…še nisem slišal…jasnega odgovora na to vprašanje.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.