Bolezni duhovnih učiteljev
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Bolezni duhovnih učiteljev
- This topic has 35 odgovorov, 8 glasov, and was last updated 12 years, 6 months nazaj by strelka.
-
AvtorPrispevki
-
7. 5. 2012 ob 20:14 #14821gregaČlan
tadej pretner wrote:
Ko so Oshota vprašali o temu zakaj imajo nekateri “razsvetljeni”
ljudje raka je rekel nekako takole; to je bilo njihovo zadnje
življenje na zemlji in kemija, živčni sistem se je pri teh ljudeh
spremenil do te mere, da telo tega enostavno ni zdržalo in je
reagiralo kakor pač je. Zato so zgodbice o prevzemanju karme drugih
odveč….Grega, tule te ne razumem najboljše – ali je zadnji stavek Oshov, ali tvoj? Če je tvoj, si me narobe razumel, če misliš, da je moje mnenje, da gre pri vsem skupaj za kakršnokoli prevzemanje karme. Niti ne vem, po čem to sklepaš.Sicer pa mi je razlaga precej bosa.Ta zadnji stavek je bil Oshov- o prevzemanju karme, ko je odgovoril nekemu učencu o temu ali naj bi učitelji enostavno prevzemali karmo drugih.grega wrote:
Ramana Maharshiodvrgel je vse kar je imel, se obril, šel je v bližnji temelj, v klet, kjer je bila tema, brez svetlobe, zaprl oči in meditiral nekaj let…brez zavedanja o telesu, otroci so ga kamenjali, kmalu so ga opazili nekateri ljudje in so mu dali hrane…preživel je nekaj let v stanju popolne tišine, brez besed…od tega sedenja in pikov raznih žuželk in njegovega nezavedanja le tega so nastala poškodbe na telesu, ki je kasneje prerasla v karcinom. Učenci so naredili vse, da bi mu pomagali, vendar sam ni imel nobene potrebe in je samo rekel na koncu: le kam naj grem, jaz sem zmeraj tukaj.. .Tole je meni čisto mimo. Če je edini cilj spet doživeti občutek enosti, zakaj smo se potem sploh inkarnirali v materialnem, zakaj imamo določene talente. Če mene vprašate je namen življenja ta, da po začetni izgubi občutka povezanosti, ki jo otrok izgubi, ko se začne sebe zavedati kot ločene entitete, to povezavo spet vzpostavimo skozi izkušanje različnih področij lajfa, razvijanju svojih sposobnosti in talentov ter tako prispevati k skupni evoluciji.
Ne vem, kako naj bi k evoluciji celote kakorkoli prispeval nekdo, ki se zapre v neko jamo ali za nogo obešen visi iz drevesa ter leta in leta meditira.Meni je to, kar je naredil popolnoma legitimno in ga povsem razumem. To, kar sem napisal je samo majhen del širše slike. V kontekstu vsega okoli njega in temu, kar se je dogajalo z njim je bilo to samo nadaljevanje te zgodbe. Mi iz stanja relativnega neznanja in nezmožnosti videti celoto vidimo samo dele le tega. Ko sem doživljal njegovo zgodbo in to stanje sem sam doživel podobne občutke globoke ekstaze in ljubezni, ki je takrat presegalo vse, kar sem do takrat doživel. Govoriti o temu je težko, opisati to stanje še težje…enostavno to je to…vsak pa ima o temu lahko svoje mnenje.grega wrote:
Vprašanje pravičnosti/nepravičnosti, miru in vojne, vprašanja krivičnega kastnega sistema so bili njemu velikokrat postavljena in nekaj njegovih odgovorov: kaste se gledajo na telesni ravni, ne na ravni sebstva. Sebstvo je blaženost. Da bi spoznali blaženost, moramo spoznati sebstvo. Ni potrebe, da skrbimo o kastah. Nek obiskovalec ga je vprašal: Vi ste mahatma (velika duša). Vi ne morete sprejeti kast. Kako lahko ti ljudje tukaj v ašramu vsiljujejo kaste? Odgovor: Ali sem jaz tebi rekel, da sem mahatma. Ti sam to govoriš. Nisem se jaz pritoževal glede tega. Zakaj uporabljaš vsa ta imena. Oni naj skrbijo zase. Ni jim potrebna tvoja pomoč. Na njegovo nadaljno pripombo, da ne odobrava kast je rekel: Mahatma ti je rekel, da iščeš in najdeš sebstvo. Ti nočeš tega narediti, ampak iščeš njegov blagoslov. Sebstvo je v vseh isto. Ni razlike v duhu. Vse razlike so zunanje in površne. Ti najdi edinstvo in bodi srečen. Zakaj se toliko trudiš, da narediš zunanje spremembe. Pojdi spat in poglej, če v spanju obstajajo razlike. Tam boš izbrisal sledi razlik brez napora…smeh…..Spet ista situacija, o kateri sem govoril zgoraj. Če smo del celote, kar tudi smo, in če naj inkarnacije sploh imajo kak smisel, moramo poskrbeti za razvoj sebe v materialnem, kot tudi po svojih močeh prispevati k razvoju celote. Družbeni sistemi, ki že v startu večino marginizirajo, peščico pa priviligirajo so seveda toksični za evolucijo. Kot takšni so postavljeni zato, da lahko peščica nadzira in kontrolira večino. Za moje pojme je sramotno, da noben ali skoraj noben hinduističen duhovni učitelj ni zastavil svoje avtoritete za vzpostavitev družbenega sistema, v katerem bi imeli vsi vsaj približno enako priložnost za razvoj. V hinduicih, tudi tistih, ki se imajo ali kateri veljajo za duhovne učitelje, je ta kastna raznolikost tako zakoreninjena, da nekateri zahtevajo, da se jim učenci približajo na kolenih. To je skregano z osnovnim razumevanjem dejstva o splošni povezanosti in da smo vsi eno. Taile učitelji verjetno učijo takole – na glas govorijo: “Vsi smo enaki”, potihem pa si mislijo: “Eni bolj, eni manj” in se tako tudi vedejo.Sam kastni sistem zgleda nam zahodnjakom krivičen, nepravičen in zaščitniški do tistih, ki imajo največ. Indija ima milijardo in toliko ljudi…0.01% Indijcev ima v lasti 99% bogatstva in zakon karme je tu lahko zelo primeren za kontrolo ljudi, prav tako sama teorija o karmi…češ rodil sem se kakor otrok čistilca in to moram početi tudi jaz in to je moja karma in to sem kao zaslužil…če bom priden v tem življenju in bom opravljal dobro službo čistilca in bil priden, ter ponižen, me v drugem življenju čaka nekaj več, nekaj boljšega. Hočem reči, da ima sama teorije karme in kast globoko zgodovinsko odvisnost in nekako spada v kontekst indijske duhovnosti in ta kot taka ni ne dobra ali slaba…odvisno kako to gledaš in kdo to gleda. Kdo opaža te razlike? Koga to moti? Odgovor na to vprašanje in mogoče celo, da odgovora sploh ni te pelje naprej, če bo po temu sploh kaj od tebe ostalo… V tem stanju vidiš razlike, oziroma jih večina nas vidi. Kaj se zgodi, ko ni več tistega, ki vidi razlike in jih išče…grega wrote:
Naša telesa se ves čas borijo za preživetje in ustvarjajo realnost v kateri smo…naš živčni sistem ustvarja predstavo o svetu, potrebah. Telo je faktor preko katerega ne moremo.Obstaja kup ljudi, ki je sposobno preživetja brez hrane. Obstaja precej razmeroma dokumentiranih pričevanj, o izjemni starosti, ki so jo dosegli nekateri. Obstaja masa primerov hipnih ozdravitev oziroma ozdravitev težkih, pa tudi uradno neozdravljivih bolezni v zelo kratkem času.Vse to pomeni, da “telo ni faktor, mimo katerega ne moremo”. Pri tehle Indijcih gre očitno bolj za to, da mu dejansko ne posvečajo pomena. Fotko enega od tehle tvojih učiteljev sem si ogledal na wikipediji, ko jw bil star 60 let. Videti je totalen starec.Noben od teh učiteljev ni moj učitelj. Zanimive so mi predvsem njihove izkušnje, razlage in delovanje. In v vsakem lahko najdem kaj koristnega, kar mi pomaga pri lastni poti. Ko razumem njihova življenja in delovanje bolj razumem svoje in življenje drugih. Nisgaradatta, ko se je bližal njegov konec je k sebi poklical svojega prevajalca v sobo, ga močno prijel in mu rekel: Ko me ne bo več pozabi name, pozabi na moje učenje, pozabi na vse kar si slišal ali se naučil…pojdi v stanje preden si bil ali postal kdorkoli ali karkoli. Vse, kar misliš, da si ti to nisi. Še vprašanje, ki si ga lahko vsak zastavi: Če ne uporabljaš svojih misli, čustev, spominov, asociacij, percepcije, pozornosti ali namere… kaj je razsvetljenje?…kaj je resnica?…kaj sem jaz? kaj je seks? kaj je sploh potrebno zdraviti?7. 5. 2012 ob 20:17 #14822ozelotParticipant7. 5. 2012 ob 21:16 #14824gregaČlanstrelka wrote:
Mi je pa zanimivo zakaj nihče ne komentira …prav tisto kar sem objavlja …zakaj nekdo zboli …Mojo kolegico -znanko je čist znerviralo ..ko je izvedela da je bil sai baba na vozičku …sedaj je tudi on že umrel.zakaj …saj on je razsvetljen on je čista ljubezen …On ji je dal blagoslov.Torej kakšno mnenje?Sam sem bil 2x pri Sai babi in in lahko povem svojo izkušnjo. Ko sem bil prvič nisem imel pojma o kakršnikoli duhovnosti…pa vendarle se mi je spontano pri Sai babi nekaj zgodilo, kar si nisem mogel pojasniti in se mi ni nikoli v življenju zgodilo prej ali kasneje. Takoj, ko smo stopili skozi vrata ašrama se mi je v predelu srca začela pojavljati bolečina, kateri nisem na začetku posvečal nobene pozornosti…pač bolečina, vročina, aklimatizacija…iz ure v ure je postajalo bolj neznosno, bil sem v agoniji, nisem vedel kaj in kako…nisem mogel spati, bil dobesedno paraliziran, morali so mi pomagati, da sem sploh lahko hodil…in vsi so govorili, dober znak, to je super…to mi ni nič pomenilo, bil sem v agoniji, kakor pred smrtjo…zjutraj ob 4h sem šel na petje v tempelj in od takrat je po nekaj dnevih agonije stvar čudežno odšla kakor je prišla…zakaj in kako ne vem, bil pa je občutek popolno osvoboditve, tako telesne, tako mentalne, ki je trajal nekaj časa…kasneje so se zgodile še neke zadeve…sam sem pojavo Sai babe videl drugače, to, da je bil kasneje na vozičku mi ni predstavljajo nobenega problema ali omejitve v kakršnekoli smislu…sam je enkrat rekel, da ga njegovi največji učenci niso v življenju v fizični obliki niso še nikoli videli in da je telo samo telo in ničesar drugega. Vse je samo zavest .7. 5. 2012 ob 22:21 #14825strelkaParticipantHvala za napisano izkušnjo.
Jaz ga poznam samo po slikci …je pa slikca iz ašrama. Imam jo pa zato , ker mi je bila podarjena…Njo je to pa mal prizdelo …zakaj bi ona morala povedat.Tudi ona je trdila, da jo je poklical.In zanimivo je bilo to, ko sem jo po treh mesecih vidla vso cvetočo , ker je doživela to kar si je tako močno želela—me vpraša a te kaj motim.Jaz jo debelo gledam zakaj pa …ona nadaljuje…odkar sem bila tam …vs ibežijo od mene ..in mi prav povejo ..da jih nekaj moti. Da imam preveč energije … nekaJ takega…No oni niso bili “navadni ljudje -hec tako kot jaz “…ampak kar precej v vodah duhovnosti*v tem kar veruje ona.No meni je bila pa prav simpatična , ker je bila končno bolj vesela.Skratka …to lahko povem. Kaj točno je pa ona doživljala jo pa nisem nikoli spraševala.in Sai Baba je bojda prav tako umrel zaradi težav s srcem.Prav tako je bil zelo bogat imel kar nekaj magnatov , ki so ga podpirali …te trgovske verige nekaj podobnega …je pa naredil veliko šol, širil sicer njegovo vero …bil pa tudi obtožen-ne pravno mnogih škandalov …pač da je občeval tudi z mladoletnimi osebami …Kaj je res in kaj ni ..njabrž ne bomo nikoli izvedeli …on je to ostro zanika in tudi ni bil ničesar obtožen.strelka2012-05-07 22:22:51
8. 5. 2012 ob 21:49 #14831IrvesČlanIskalec in hudič
Ko je hudič videl iskalca vstopiti v učiteljevo hišo, je sklenil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ga odvrnil od iskanja resnice.
Tako je spravil ubogega moža v vsako možno skušnjavo: bogastvo, slavo, moč, prestiž. Toda iskalec je bil mnogo preveč izkušen v duhovnih stvareh in se je zelo lahko ubranil skušnjav, tako veliko je bilo njegovo hrepenenje po duhovnem življenju.
Ko je kasneje prišel pred učitelja, je bil nekoliko presenečen, ker je videl učitelja sedeti na oblazinjenem stolu in učence ob njegovih nogah. »Temu možu gotovo manjka glavna čednost svetnikov, ponižnost,« si je mislil pri sebi.
Potem je opazoval še druge stvari na učitelju, ki mu niso bile všeč: prvič se je učitelj zanj malo zmenil. (»Verjetno zato, ker ne klečeplazim pred njim kot drugi,« si je mislil.) Ugajal mu tudi ni učiteljev način oblačenja in nekoliko izumetničen način govorjenja. Vse to ga je pripeljalo do sklepa, da je prišel na napačno mesto in da mora svoje iskanje nadaljevati drugod.
Ko je odhajal iz sobe, je učitelj, ki je videl hudiča sedeti v kotu sobe, rekel: »Ne skrbi, skušnjavec! Bil je tvoj od prvega trenutka.«
Takšna je usoda tistih, ki so v svojem iskanju Boga pripravljeni pustiti vse, razen svojih predstav o tem, kaj Bog resnično je.
(zgodbica iz Žabje molitve, Anthony de Mello)
9. 5. 2012 ob 8:00 #14839tadej pretnerModeratorIrves wrote:
Iskalec in hudič
Ko je hudič videl iskalca vstopiti v učiteljevo hišo, je sklenil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ga odvrnil od iskanja resnice.
Tako je spravil ubogega moža v vsako možno skušnjavo: bogastvo, slavo, moč, prestiž. Toda iskalec je bil mnogo preveč izkušen v duhovnih stvareh in se je zelo lahko ubranil skušnjav, tako veliko je bilo njegovo hrepenenje po duhovnem življenju.
Ko je kasneje prišel pred učitelja, je bil nekoliko presenečen, ker je videl učitelja sedeti na oblazinjenem stolu in učence ob njegovih nogah. »Temu možu gotovo manjka glavna čednost svetnikov, ponižnost,« si je mislil pri sebi.
Potem je opazoval še druge stvari na učitelju, ki mu niso bile všeč: prvič se je učitelj zanj malo zmenil. (»Verjetno zato, ker ne klečeplazim pred njim kot drugi,« si je mislil.) Ugajal mu tudi ni učiteljev način oblačenja in nekoliko izumetničen način govorjenja. Vse to ga je pripeljalo do sklepa, da je prišel na napačno mesto in da mora svoje iskanje nadaljevati drugod.
Ko je odhajal iz sobe, je učitelj, ki je videl hudiča sedeti v kotu sobe, rekel: »Ne skrbi, skušnjavec! Bil je tvoj od prvega trenutka.«
Takšna je usoda tistih, ki so v svojem iskanju Boga pripravljeni pustiti vse, razen svojih predstav o tem, kaj Bog resnično je.
(zgodbica iz Žabje molitve, Anthony de Mello)
Tele stvari se nam dejansko dogajajo po opisanem modelu, a težko bi bilo drugače. Poti samorealizacije je več – treba je najti/izbrati pravo in na njej vztrajati, da kam prideš. Pri nas imaš kup ljudi, ki lutajo iz delavnice na delavnico; nekatere so boljše, nekatere so slabše, a če ne najdeš, katera pot ti ustreza in stalno iščeš nove, si podoben planincu, ki bi rad prišel na Triglav, a vsako smer le malo poskusi, pa gre probat drugo – na ta način seveda na vrh nikoli ne pride. Zato je torej skorajda nujno, da izbereš eno pot, potem pa za podporo sprejemaš stvari, ki jo podpirajo, tiste, ki pa je ne podpirajo, pa uporabiš za test pravilnosti svoje poti. Tu je pomembno, da z njo nisi identificiran. Običajno takrat, ko v nekaj vložimo veliko energije, lr to branimo, tudi če nam kdo na zelo jasen način “dokaže”, da z našo potjo nekaj ni v redu.Kar se tiče izumetničenosti, pa en zanimiv primer. Pred veliko leti je bil v Ljubljani en tip, ki si je nadel ime Ananda. Če se prav spomnim so govorili, da je padel s kolesom, se udaril v glavo in da je od takrat razsvetljen . V glavnem – dobil sem videokaseto s posnetkom njegovega ljubljanskega predavanja, sedel na kavč in začel gledati. Sedel sem na robu kavča – za mano je ležal in dremal moj sin, ki je imel takrat morda cca 10 let. Ananda je dejansko govoril s totalno izumetničenim glasom, a sem se osredotočil na to, kaj ima povedati. Ampak njegov glas je totalno ziritiral mojega sina – v enem momentu ga je dobesedno izstrelilo pokonci in zakričal je: Daj, vrzi tega pedra ven!9. 5. 2012 ob 15:11 #14851strelkaParticipantCeres wrote: Zdaj bi lahko kaksno rekli o tem, kaj sploh je to avtoriteta in predvsem kaksno avtoriteto naj bi imel nek duhovni ucitelj, ko gre za odlocitev npr opravilno sposobne zenske, s kom bo seksala, pa magari z njim. In to mesat s pedofilijo…pa res ne gre no. Ce gre za tovrstno avtoriteto, potem je nekaj v osnovi zgreseno.
Ko pa govorimo o materialnih dobrinah in preseravanju z njimi in tem, da naj bi tega duhovni ucitelji ne poceli….kdo pa lahko rece, kaj je se normalno, kaj je preseravanje in kaj so kaprice? Ce nekaj materialnega “preneses” tudi v energijskem smislu, da znas spustit skozi sebe, potem ne razumem, zakaj bi dvajset rolls rollysov skodovalo? Ce je vest glas duse in ce ti ta v tem pritrdi, potem ti pac nekaj enostavno pripada in se energija ne “zakaci”.
ker sem jaz omenila tud pedofilijo …lahko omenim tudi to …, kar čist možno da bo tudi izbruh nestrinjanja …Ampak jaz spet ne vidim nobene razlike …to se npr. dogaja, ko človek pade čist notri …po domače povedano.npr. ko se arabski oz muslimanki verniki , tebi nič navežejo nase bombe in se žrtvujejo za boga …da jim bo namenjeneno življenje v “NebesiH”…Po domače na vasi rečejo takim tercialke, lepše pa se reče temu verski fanatik.Ker je pa Osho tud poučeval tantro …in je za njega bila tantra svetinja …torej spati z njim je tako kot da spiš z bogom ..v narakovaju ..npr,. -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.