Reply To: Bolezni duhovnih učiteljev

Forum Duhovnost Forumi Duhovna rast Bolezni duhovnih učiteljev Reply To: Bolezni duhovnih učiteljev

#14821
Avatargrega
Član

tadej pretner wrote:

Ko so Oshota vprašali o temu zakaj imajo nekateri “razsvetljeni”
ljudje raka je rekel nekako takole; to je bilo njihovo zadnje
življenje na zemlji in kemija, živčni sistem se je pri teh ljudeh
spremenil do te mere, da telo tega enostavno ni zdržalo in je
reagiralo kakor pač je. Zato so zgodbice o prevzemanju karme drugih
odveč….

Grega, tule te ne razumem najboljše – ali je zadnji stavek Oshov, ali tvoj? Če je tvoj, si me narobe razumel, če misliš, da je moje mnenje, da gre pri vsem skupaj za kakršnokoli prevzemanje karme. Niti ne vem, po čem to sklepaš.
Sicer pa mi je razlaga precej bosa.
Ta zadnji stavek je bil Oshov- o prevzemanju karme, ko je odgovoril nekemu učencu o temu ali naj bi učitelji enostavno prevzemali karmo drugih.

grega wrote:

Ramana Maharshiodvrgel je vse kar je imel, se obril, šel je v bližnji temelj, v klet, kjer je bila tema, brez svetlobe, zaprl oči in meditiral nekaj let…brez zavedanja o telesu, otroci so ga kamenjali, kmalu so ga opazili nekateri ljudje in so mu dali hrane…preživel je nekaj let v stanju popolne tišine, brez besed…od tega sedenja in pikov raznih žuželk in njegovega nezavedanja le tega so nastala poškodbe na telesu, ki je kasneje prerasla v karcinom. Učenci so naredili vse, da bi mu pomagali, vendar sam ni imel nobene potrebe in je samo rekel na koncu: le kam naj grem, jaz sem zmeraj tukaj.. .
Tole je meni čisto mimo. Če je edini cilj spet doživeti občutek enosti, zakaj smo se potem sploh inkarnirali v materialnem, zakaj imamo določene talente. Če mene vprašate je namen življenja ta, da po začetni izgubi občutka povezanosti, ki jo otrok izgubi, ko se začne sebe zavedati kot ločene entitete, to povezavo spet vzpostavimo skozi izkušanje različnih področij lajfa, razvijanju svojih sposobnosti in talentov ter tako prispevati k skupni evoluciji.
Ne vem, kako naj bi k evoluciji celote kakorkoli prispeval nekdo, ki se zapre v neko jamo ali za nogo obešen visi iz drevesa ter leta in leta meditira.
Meni je to, kar je naredil popolnoma legitimno in ga povsem razumem. To, kar sem napisal je samo majhen del širše slike. V kontekstu vsega okoli njega in temu, kar se je dogajalo z njim je bilo to samo nadaljevanje te zgodbe. Mi iz stanja relativnega neznanja in nezmožnosti videti celoto vidimo samo dele le tega. Ko sem doživljal njegovo zgodbo in to stanje sem sam doživel podobne občutke globoke ekstaze in ljubezni, ki je takrat presegalo vse, kar sem do takrat doživel. Govoriti o temu je težko, opisati to stanje še težje…enostavno to je to…vsak pa ima o temu lahko svoje mnenje.

grega wrote:

Vprašanje pravičnosti/nepravičnosti, miru in vojne, vprašanja krivičnega kastnega sistema so bili njemu velikokrat postavljena in nekaj njegovih odgovorov: kaste se gledajo na telesni ravni, ne na ravni sebstva. Sebstvo je blaženost. Da bi spoznali blaženost, moramo spoznati sebstvo. Ni potrebe, da skrbimo o kastah. Nek obiskovalec ga je vprašal: Vi ste mahatma (velika duša). Vi ne morete sprejeti kast. Kako lahko ti ljudje tukaj v ašramu vsiljujejo kaste? Odgovor: Ali sem jaz tebi rekel, da sem mahatma. Ti sam to govoriš. Nisem se jaz pritoževal glede tega. Zakaj uporabljaš vsa ta imena. Oni naj skrbijo zase. Ni jim potrebna tvoja pomoč. Na njegovo nadaljno pripombo, da ne odobrava kast je rekel: Mahatma ti je rekel, da iščeš in najdeš sebstvo. Ti nočeš tega narediti, ampak iščeš njegov blagoslov. Sebstvo je v vseh isto. Ni razlike v duhu. Vse razlike so zunanje in površne. Ti najdi edinstvo in bodi srečen. Zakaj se toliko trudiš, da narediš zunanje spremembe. Pojdi spat in poglej, če v spanju obstajajo razlike. Tam boš izbrisal sledi razlik brez napora…smeh…..
Spet ista situacija, o kateri sem govoril zgoraj. Če smo del celote, kar tudi smo, in če naj inkarnacije sploh imajo kak smisel, moramo poskrbeti za razvoj sebe v materialnem, kot tudi po svojih močeh prispevati k razvoju celote. Družbeni sistemi, ki že v startu večino marginizirajo, peščico pa priviligirajo so seveda toksični za evolucijo. Kot takšni so postavljeni zato, da lahko peščica nadzira in kontrolira večino. Za moje pojme je sramotno, da noben ali skoraj noben hinduističen duhovni učitelj ni zastavil svoje avtoritete za vzpostavitev družbenega sistema, v katerem bi imeli vsi vsaj približno enako priložnost za razvoj. V hinduicih, tudi tistih, ki se imajo ali kateri veljajo za duhovne učitelje, je ta kastna raznolikost tako zakoreninjena, da nekateri zahtevajo, da se jim učenci približajo na kolenih. To je skregano z osnovnim razumevanjem dejstva o splošni povezanosti in da smo vsi eno. Taile učitelji verjetno učijo takole – na glas govorijo: “Vsi smo enaki”, potihem pa si mislijo: “Eni bolj, eni manj”LOL in se tako tudi vedejo.
Sam kastni sistem zgleda nam zahodnjakom krivičen, nepravičen in zaščitniški do tistih, ki imajo največ. Indija ima milijardo in toliko ljudi…0.01% Indijcev ima v lasti 99% bogatstva in zakon karme je tu lahko zelo primeren za kontrolo ljudi, prav tako sama teorija o karmi…češ rodil sem se kakor otrok čistilca in to moram početi tudi jaz in to je moja karma in to sem kao zaslužil…če bom priden v tem življenju in bom opravljal dobro službo čistilca in bil priden, ter ponižen, me v drugem življenju čaka nekaj več, nekaj boljšega. Hočem reči, da ima sama teorije karme in kast globoko zgodovinsko odvisnost in nekako spada v kontekst indijske duhovnosti in ta kot taka ni ne dobra ali slaba…odvisno kako to gledaš in kdo to gleda. Kdo opaža te razlike? Koga to moti? Odgovor na to vprašanje in mogoče celo, da odgovora sploh ni te pelje naprej, če bo po temu sploh kaj od tebe ostalo… V tem stanju vidiš razlike, oziroma jih večina nas vidi. Kaj se zgodi, ko ni več tistega, ki vidi razlike in jih išče…

grega wrote:

Naša telesa se ves čas borijo za preživetje in ustvarjajo realnost v kateri smo…naš živčni sistem ustvarja predstavo o svetu, potrebah. Telo je faktor preko katerega ne moremo.

Obstaja kup ljudi, ki je sposobno preživetja brez hrane. Obstaja precej razmeroma dokumentiranih pričevanj, o izjemni starosti, ki so jo dosegli nekateri. Obstaja masa primerov hipnih ozdravitev oziroma ozdravitev težkih, pa tudi uradno neozdravljivih bolezni v zelo kratkem času.
Vse to pomeni, da “telo ni faktor, mimo katerega ne moremo”. Pri tehle Indijcih gre očitno bolj za to, da mu dejansko ne posvečajo pomena. Fotko enega od tehle tvojih učiteljev sem si ogledal na wikipediji, ko jw bil star 60 let. Videti je totalen starec.
Noben od teh učiteljev ni moj učitelj. Zanimive so mi predvsem njihove izkušnje, razlage in delovanje. In v vsakem lahko najdem kaj koristnega, kar mi pomaga pri lastni poti. Ko razumem njihova življenja in delovanje bolj razumem svoje in življenje drugih. Nisgaradatta, ko se je bližal njegov konec je k sebi poklical svojega prevajalca v sobo, ga močno prijel in mu rekel: Ko me ne bo več pozabi name, pozabi na moje učenje, pozabi na vse kar si slišal ali se naučil…pojdi v stanje preden si bil ali postal kdorkoli ali karkoli. Vse, kar misliš, da si ti to nisi. Še vprašanje, ki si ga lahko vsak zastavi: Če ne uporabljaš svojih misli, čustev, spominov, asociacij, percepcije, pozornosti ali namere… kaj je razsvetljenje?…kaj je resnica?…kaj sem jaz? kaj je seks? kaj je sploh potrebno zdraviti?
Lepo je če deliš