Astrologija, tranziti planetov, vplivi,..
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Astrologija, tranziti planetov, vplivi,..
- This topic has 581 odgovorov, 21 glasov, and was last updated 7 years, 9 months nazaj by ozelot.
-
AvtorPrispevki
-
3. 12. 2014 ob 19:25 #27183CeresParticipant
Saturn bo 23. decembra letos stopil v strelca. V tem znamenju bo ostal tri leta z izjemo obdobja od junija do septembra drugo leto, ko se bo še malo vrnil v škorpijona. Kaj bo to prineslo je vprašanje za milijon dolarjev, vsekakor pa ima Saturn še najmanj moči v strelcu. Ko je vstopal v škorpijona ca dve leti in pol nazaj so bile napovedi astrologov veliko bolj jasne.
Evo, da malo poskusim razmišljati: Saturn v strelcu je pesimist v optimistični energiji, nergal bi, pa se vsi samo smejijo, je kot skopuh v Las Vegasu, je kot Miro Cerar v bordelu…..ničemur podobno skratka. Zna pokvarit kakšno zabavo, kakšno potovanje, predvsem pa zna počakat na zanj bolj ugodno energijo v Vodnarju.
3. 12. 2014 ob 20:43 #27185glasParticipantCeres wrote:
Ne da se torej čisto iz prve roke rečt, kako se bo odrazil nek aspekt Satruna. Npr. aspekt med Venero in Satrunom lahko prinese konec veze, ohladitev, lahko pa celo začetek nečesa, formalno potrditev veze. Vse je odvisno od tega, kaj ima Kronos napisano v tvoji osebni bilanci. BTW – mene je lepo prizemljil, ko mi je šel čez Sonce – majku mu….. zdaj mi pa prihaja na vladarja ascedenta in potem na ascedent – v najboljši simboliki se mi to lahko odrazi tako, da bom shujšala (on krči, Jupiter razširja). Ampak ker gre za Saturna, se mi to lahko zgodi zato, ker za burek ne bom imela.Ko berem vse te varinate, kaj vse vpliva na ”nek aspekt” se spomnim ko sem prvič v življenju prebral nekaj na temo astrologije in me je kar odbilo.. Ker prvo se mi je skzi zdelo, da imam lastnosti vseh znakov, pa še taka mineštra se mi je vse skupaj zdela, da se mi res ni ljubilo s tem ukvarjat.. In sem se odločil, da bo direktna izkušnja (kar se misli dogajati) v življenju kar dovolj in da bom probal izmojstriti izkušnjo in kasneje sestavil ta mozaik, ki ga že vnaprej opisuje astrologija..
Mi pa je vseeno vedno bilo zanimivo, če mi je kdo (ki se mu je dalo leta in leta vložiti v študiji teh aspektov), da mi kake krajše zaključke pove..
To je tako kot v šoli, ko ne prebereš knjige, pol pa samo od sošolca njegovo obnovo prepišeš in ti je to dovolj.. Itak si zvedel za kaj se je šlo in kaj je bilo kao bistvo knjige..
Dobra ta fora o prizemljevanju.. Saj te je v pravo smer, koliko te je pač moč zaznavati, čez pisanje na forumu..ozelot wrote:
Enkrat smo imeli s Germainom neke serije in v enem delu je bil naslov “Odnos s samim sabo” no in je takoj na začetku povedal da nismo ločeni od sebe in je tak odnos nemogoče imeti. Bom poslušal posnetek če ga najdem pa bom povedal kaj je bilo v nadaljevanju.Ja moraš si sestaviti različne infote in jih postaviti vsakega tja kamor sodi, nato se ti ne tepejo več med sabo..
Iz najvišjega vidika samega sebe, si skozi ta neločljiva prisotnot in razsežnost, ki jo lahko rečeš tudi Vseprisotnost.. Ampak samo malo nižji vidik samega sebe pa se razdeli na bitja, na delčke, tudi na ralične lastnosti in težnje v enem samem človeku, mi smo pa recimo še v svetu, kjer vlada močna iluzija ločenosti, amapk ravno zato, da se lahko izkusi interakcijo vseh delčkov, svojega originalnega Bitja, v interakciji med sabo..
In ti odnosi / relacije z ”samima sabo” ti pomagajo da v polnosti spoznavaš vsako lastnost, vsako kvaliteto, vsak delček, ki si ga postavil sem v to realnost kot neko (samostojno) enoto in še najbolje to lahko izkusiš, če te različne vidike pošlješ, da imajo interakcijo med sabo..
Na ta način se lahko popolnoma spoznaš.. In to je potem odnos ”samega do sebe”.. Ko se v ločenosti bitja in vidiki čez individulanost srečujejo z drugimi, na višji ravni pa lahko hkrati opazuješ, sam sebe, kako se popolnoma razgališ in pokažeš kot to kar si samemi sebi ali Sebi.
Čeprav tvoj pravi Jaz nima nobene odnosa, ampak je le Vseobstoj, in to je dovolj..
Odvisno katero plast sebe opazuješ trenutno.. tako so potem tudi izjave o tem kaj mi ”smo” različne.. Jaz opazujem vse ravni hkrati in potem lahko govorim ta trenutek govorim iz ene ravni, že naslednjega pa čist iz druge.. in za nekoga sem lahko kaj hitro kontradiktoren, za nekoga, ki pa razume kako in od kod delujem, pa sem čisto razmljiv in prebavljiv..Nataša wrote:
Vem, kako je, ko te Saturn začne mleti, prati, stiskati in lomiti, dokler te na koncu kot staro cunjo ne odvrže iz svoje centrifuge, ko rabiš še nekaj let, da razumeš, kaj se ti je zgodilo in se začneš počasi spet sestavljati. Vendar če zdaj gledam nazaj, je bilo to potrebno, da sem lahko odvrgla staro in začela hoditi po svoji poti. Odvzeto mi ni bilo prav nič od tistega, kar je bilo kaj vredno, čeprav sem takrat mislila drugače. Na točki, na kateri sem zdaj, dobro razumem, da Saturnov princip ni nekaj, kar pride od zunaj, kot se to pogosto opisuje. To je moja energija, energija, ki sem jo nepredelano pustila za seboj v različnih življenjih ali kvantnih realnostih, in se je trenutno aktivirala, da se lahko duša z njeno pomočjo osvobodi in razvija točno v tisto smer, ki si jo je zadala. Mislim, da je večinoma povezana z rigidnostjo, ki je posledica zastale energije in nezmožnosti spustiti stvari skozi sebe.
Včasih pri teh astroloških razlagah pogrešam vidik učenja duše. Duša ima ravno tako svoje cilje, je pa res, da je treba velikokrat zelo globoko zakopati vase, da spoznaš, kaj se želi naučiti.Meni je tudi ta pogled najbolj domač..
Jaz sem v prvi fazi prepozanavnja tega mletja zaznaval nemoč, obup in nisem vedel če je možno to sploh preživeti.. če pa čpreživiš, lahko čez par let odkriješ, kaj ti je pa to mletje posledično odprlo (nekje drugje), in ti je všeč.. nato lahko začneš sam motivirati ta vidik, ker kljub mletju in neznostnostjo (ki hodi v ospredju), ja nato tisto kar pride odzadaj kot ”stranski produkt” tako vredno, da bi dal vse, da bi tega dobil še več.. Tako lahko postaneš še mazohist do nekaterih delov sebe, ampak tudi to ne deluje predolgo, če hočeš forsirat.. Na koncu ugotoviš, kaj je prava mera in točno kako se prepuščati, da te vodi (da si voden) čez vso barvno paleto vseh svojih vidikov..
In ko te vidike prepustiš, da se prelivajo sami skozi svojo naravno kolesje (ki je že ustvarjeno), lahko bolj in bolj izkušaš pridih svojih Višjih vidikov ali izkušnjo lastne duše ..“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
3. 12. 2014 ob 21:35 #27189SabinaParticipantglas wrote:
Jah…. lahko se boriš sam proti sebi…. lahko pa sodeluješ Al kako bi se izrazila….
Če se boriš in ti je zaenkrat še dano da v tem tudi uživaš, potem sodelovati ne boš začel.. Ker ti je dovolj ”užitek” ki ga dobiš iz borbe..
Če ti ta ”užitek” ne ugaja več, potem najdeš načine, kako izumiti sodelovanje.. Sodelovanje pa povanadi moraš izumiti med nasprotujočima silama, ki se že po njuni izvorni naravi odbijata.. (kot dve duhovni resnici, ki na prvi pogled izničujeta ena drugo)
Kot lev in gazela (volk in ovca)..
V vsakem primeru oba ne morata zmagati, ali bo eden živ, ali drug lačen (in tudi slej ko prej mrtev)..
In med tema dvema moraš ustvariti način kako oba preživeti, brez da se med sabo ogrožata..
In na koncu oba le obstajata.. in to je to..
Ti pa nekako naravno ”sodeluješ s samim sabo” ko se prepuščaš, da te (tisto nekaj) v svojem naravnem ciklu pelje od enega pola do drugega, brez da v tem premiku čez oba kontra pola doživel upor ali stres ali travme..No ne bi rekla, da je v tem boju kaj užitka….niti malo. Gre bolj za ego (takšen kot je trenutno), ki se na vse načine trudi, da bi preživel. Tako si js to razlagam.
Itak pa vsak razume po svoje stvari, v svojem okviru.
V bistvu dokaj bz sploh razpravljat o tem….
Rešitev pa je seveda v sprejemanju-v tukaj in sedaj. Tako kot vedno3. 12. 2014 ob 22:17 #27194NatašaČlanstrelka wrote:
Nimam pojma …kako je lahko zaveznik , saj ti nonstop postavlja polena pod noge …tud nič ti ne pomaga , če padeš …če fališ te še bolj zabije v tlaSkratka nič konkretnega …Tole metanje polen pod noge ima svoj smisel in namen. Večina med nami bi želela živeti skozi dušo, ampak v glavnem se ne zavedamo, za kako močno energijo gre. Da bi jo naš energijski sistem lahko prepustil, ga je treba na to pripraviti. Kar se mene tiče, Saturn na tem področju z odliko opravlja svoje delo. Toliko časa te posiljuje z enimi in istimi mučnimi situacijami, da imaš na koncu samo dve možnosti: ali te povozi ali pa se tvoja osebnost v procesu po eni strani okrepi, da je sploh sposobna živeti energijo duše, po drugi pa se je prisiljena transformirati, če hoče že enkrat spremembo. Ko v procesu postajaš vedno močnejši in pretočnejši, se Saturn kot načelo nima več česa oprijeti, postaja samo energija, ki ji dovolimo, da prosto teče skozi nas.
3. 12. 2014 ob 22:25 #27195strelkaParticipantVsi imate tolko veliko proti trplenjupa še krščanstvo vam gre blazno na jetra ..prav zaradi tega…trplenja …ponižnosti ..itd itd …tukaj pa ko je astrologija na tapeti ..pa Ja itak saturn je car …Bolj trpiš ….bolj je dober ..Ker kristalizira dušo …no omogoča da duša zaživi…Saturn je pač karma …Karma prednikov , karma očeta , matere …tud tvoja karma na splošno rečeno saj vse to imamo v sebi ..in nima s tvojo dušo -energijo po moje čist nobene veze …je pač en privesek tam …ki dela zgago ..čudni patroni ste tukaj …strelka2014-12-03 23:21:10
4. 12. 2014 ob 9:57 #27200NatašaČlanstrelka wrote:
Vsi imate tolko veliko proti trplenjupa še krščanstvo vam gre blazno na jetra ..prav zaradi tega…trplenja …ponižnosti ..itd itd …tukaj pa ko je astrologija na tapeti ..pa Ja itak saturn je car …Bolj trpiš ….bolj je dober ..Ker kristalizira dušo …no omogoča da duša zaživi…Sploh ne gre za povzdigovanje trpljenja. Poudarek je na tem, da zaštekaš, da je vse tvoje in da si za stvari, ki se ti dogajajo, odgovoren sam. Dokler tega ne sprejmeš, se boriš in upiraš in posledično trpiš. Gledano na energijski ravni trpljenja sploh ne bi bilo, če bi imeli dovolj energije. Ko bi se aktiviral Saturnov princip, ki ti recimo rad kaj vzame in te vrže v neznano, bi z zadostno energijo to preprosto prizemljili, ker je pa večinoma nimamo, se poskušamo držati starih okostenelih obrazcev, življenje pa po drugi strani samo želi teči skozi nas. Saturn je povezan predvsem s tretjim energijskim centrom in najbolj vpliva na vranico. Če je energija v njej oslabljena, tako ali tako ne moreš ničesar prizemljit in potem si v riti. Ko okrepiš energijo vranice, lahko zastalo energijo iz tretjega centra spustiš skozi sebe in Saturn se lahko je*e.
strelka wrote:
Saturn je pač karma …Karma prednikov , karma očeta , matere …tud tvoja karma na splošno rečeno saj vse to imamo v sebi ..in nima s tvojo dušo -energijo po moje čist nobene veze …je pač en privesek tam …ki dela zgago ..Pa ima veze, ker si to sam nekje ustvaril.
Stvari, ki so od naših prednikov (ki so na globlji ravni pravzaprav kolektivne), pa se lahko aktivirajo predvsem takrat, ko si energijsko slab ali če imaš direkten link s to isto energijo.4. 12. 2014 ob 10:03 #27201CeresParticipantglas wrote: [
Ko berem vse te
Dobra ta fora o prizemljevanju.. Saj te je v pravo smer, koliko te je pač moč zaznavati, čez pisanje na forumu..Ko je mene prizemljeval, se pravi je šel čez mojih pet planetov v devici, mene še ni bilo na tem forumu. Ko me je pa prizemljil, sem pa prišla.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.