Tvoji odgovori

[loonanai]

na starem forumu je bila uporabnica tinap, ki je delala djotiš… mogoče se bo znašla tudi na tem forumu, drugače pa odtipkaj eroja in jo najdeš na netu loonanai2010-01-22 15:11:33

Lepo je če deliš

[loonanai]

mislim, da ni osebe na tem forumu, ki bi se cepila proti novi gripi.. MISLIM…

Lepo je če deliš

[loonanai]

Pri meni se je nosečnost zgodila tako, kot bi padla z neba. Zaželjena, seveda! En mesec preden sem zanosila sva se s partnerjem po 8letih odločila, da mogoče je pa čas za naraščaj. Takrat sva bila ravno na dopustu v Gvatemali in sva rekla “Naslednji mesec pa začneva”. In res je bilo tako. Prej nikoli nisva niti poskušala, jaz sem jedla tabletke, potem pa sva pazila.

Po mojem občutku se je nosečnost “prijela” že prvič. Bila sva popolnoma neobremenjena kaj bo, če bo, kdaj bo. In res je bilo! Neobremenjena sva bila predvsem zato, ker sva vedela, da veliko parov dolgo poskuša preden rata.

Potem ti ostane samo še čakanje… Čakanje na prvi pregled, čakanje na 12 teden, ko naj bi bila nekako “nevarna doba” za splav mimo. In ko mine 12 tednov, čakaš nuhalno – pregled, ko ti povedo, da je otrok zdrav in nima nevarnosti za downov sindrom (no, nevarnost vedno ostaja, ker tudi najmodernejši ultrazvoki niso stoprocentni..), potem čakaš in čakaš. Mislim, da so strahovi čisto normalni… Najprej te je strah, če je vse v redu, potem pride strah pred porodom, ko se otrok rodi, so možni strahovi, kako bo odraščal, ali bomo dobri starši…

Treba je zaupat. In treba je sprejet.. Karkoli že, ker tako nam je namenjeno.

Sicer pa – nosečnost je super, uživaj v njej…

Lepo je če deliš

[loonanai]

Lenca mi wrote:
Aja, maska je pa zakon – te zadane kot bi skadila en joint sam po 15 sek učinek popusti

hehe , pri nas je (mislim) nimajo… a pa maska sploh ublaži bolečino med popadkom? al si samo zadet od nje?

Lepo je če deliš

[loonanai]

Ja, tissa, res je fenomenalen občutek tale nosečnost, ko se dete premika in kolca v trebuhu. Ko se zavedaš, da DAJEŠ življenje… In kljub temu, da sem že malo okorna, tega trebuha ne bi dala stran (no, čez dva meseca ga bom zamenjala za detece)… Edini križ je spanje, ker tega je pa zmeraj manj

Metuljčica, ti me kar poišči, ko boš rabila “zapiske”

Upam, da se bo še našla kakšna porodna zgodbica, še od katere, ki jo je že dala skozi.

Lepo je če deliš

[loonanai]

tadej pretner wrote:

In v temle odstavku je poanta vsega – nobenega razloga ni, da se recimo mati počuti krivo, ker je recimo v fazi nosečnosti razmišljala tako in tako, delala to in to … Če bi delovala drugače, bi se pač v njeno dete inkarnirala druga duša.

Res kot pravijo – otrok (duša) si sam izbere svoje starše. Verjetno zaradi izkušenj, ki jih v določenem življenju more pridobit in se iz njih učit.

Lepo je če deliš

[loonanai]

metuljčica wrote: Joj, na to temo je pa na maat forumu ena ženska (ne vem, če ni bila to Irena) napisala en tak čudovit prispevek…takrat sem si rekla, da si ga moram prav sprintat, če bom kdaj mama in bom tik pred porodom, ampak zdaj sem pa prepozna…mogoče ga bo pa še enkrat tukaj napisala….spomnim se, da je bilo nekaj z morjem in valovi…se mi zdi…

Meni je ob pomoči Amadee uspelo rešiti tisto debato, res je bila super. Morje in valovi so bili mišljeni kot popadki -kako prihajajo; najprej čisto počasi, ga vidiš in čutiš v daljavi, potem narašča in je vse močnejše, nato zabije v obrežje in se razblini na milijone kapljic… Všeč mi je bilo tudi o tistih pomembnejših točkah, ki naj si bi jih porodnica izbrala v prostoru, da preusmeri pozornost z bolečin.. Res, zanimiva debata

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki